V Sloveniji manjka dialoga o poslovni etiki in poštenem poslovanju, ne glede na vse, kar se dogaja, pa je v tej državi še vedno mogoče preživeti s poštenim poslovnim delom, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi ‘Moč in nemoč poštenega poslovanja’, ki sta jo je sinoči v Šentvidu priredila Svet staršev in Šolski sklad Osnovne šole Alojzija Šuštarja, ki delujeta v okviru Zavoda sv. Stanislava.

Kot poroča STA, je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik uvodoma opozoril, da je ekonomija v službi človeka in ne obratno. Dodal je, da materialne stvari niso slabe in da jih potrebujemo, da pa je problem v človekovem odnosu do teh stvari. Pri tem je izpostavil, da je bolezen današnjega sveta prav to, da stvari postajajo gospodarji človeka. Proti tej požrešnosti se je potrebno po njegovih besedah boriti tako, da se kot temeljno načelo znova vzpostavi temeljne evangelijske vrednote.

Poleg tega je škof Jamnik še pojasnil, kako je kot predavatelj na katoliški fakulteti za poslovne vede ugotovil, da v Sloveniji praktično ni literature o poslovni etiki, medtem ko je ta tematika v tujini izredno aktualna. V skladu s tem je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija dobila vsaj prevode pomembnih tujih del na to temo.

Da je slovenska javnost neosveščena in poneumljena glede poslovnega sveta, pa je povedal soustanovitelj družbe Seaway Japec Jakopin. Kot je zatrdil, Slovenci krizo razumejo povsem narobe. Po njegovem ni res, da je kriza že mimo. V resnici je daleč pred nami, je prepričan. Poudaril je, da slovensko gospodarstvo po novem ne tekmuje več z ZDA, temveč s Kitajsko - to je z državo, ki nima socialnega, pokojninskega ali zdravstvenega sistema in ki ne spoštuje človeka. ‘Očitno je nekaj narobe z našimi vrednotami,’ je dejal Jakopin in dodal, da je potrebno te na novo opredeliti.

Medtem ko Jakopin posluje zgolj s tujino in zato ne občuti pritiskov države, pa je član uprave Save Vinko Perčič opisal ravno nasprotno izkušnjo. Poudaril je, da Sava v času, ko je delala z Avstrijo in Nemčijo, ni imela nobenih težav. Ko so bili Nemci tridesetodstotni lastniki družbe, se ni nihče vtikal v njeno poslovanje, je spomnil. Ko je Sava enega svojih delov prodala ameriškemu podjetju Goodyear, pa so se po njegovih besedah doma začele težave. Sava je namreč iztržek od prodaje Američanom vložila v turizem, nakar so se začeli pritiski politike in afere v medijih.

Z drugačne vrste nepoštenostjo se je soočil prvi mož Žita Toni Balažič, ki je bil nekaj časa tudi na čelu uprave Fructala. Kot je pojasnil, je z lastniki Fructala - Skupino Pivovarne Laško - nekaj časa sodeloval zelo dobro, po letu 2008 pa ne več. Soočil se je z manipulacijami in lažmi, uprava Laškega pa je od njega zahtevala tudi nepoštene stvari. Sicer pa je potrebno po Balažičevem mnenju o etiki govoriti tudi v času konjunkture, ne samo v času recesije. Lastniki morajo uspešnost podjetij meriti drugače - ne po rasti bruto domačega proizvoda oz. po rasti cene delnic, temveč po nekih novih, trajnostnih merilih, je še dodal.

Vsi sogovorniki so se kljub vsemu strinjali, da je v slovenskem poslovnem svetu s poštenim delom še vedno mogoče uspeti. Vsi skupaj so sklenili, da imajo Slovenci dovolj znanja, darov in kulture, ter da so dovolj delavni.