Na srednjeveških freskah našel navdih za jaslice
Na srednjeveških freskah našel navdih za jaslice
Emilijan Cevc je poznan predvsem po proučevanju srednjeveške umetnosti na Slovenskem. FOTO: arhiv SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenska matica danes, v sredo, 16. decembra, pripravljata simpozij ob stoletnici rojstva akademika Emilijana Cevca (1920 – 2006). Na simpoziju bo prek aplikacije Zoom umetnostnega zgodovinarja Cevca predstavilo sedem govornikov. V uvodnem predavanju ga bo akademik Milček Komelj predstavil kot »kompleksno umetnostnozgodovinsko osebnost«, literat Robert Simonišek, med drugim nagrajen z zadnjo literarno nagrado svetlobnica, ki jo podeljuje založba Družina, bo predstavil edino Cevčevo leposlovno knjižno delo Preproste stvari, Miklavž Komelj pa bo prikazal značilnosti literarnega dogajanja v Ljubljani v letih 1944 in 1945, torej v času, ko je Cevc napisal svoje edino literarno delo; Mija Oter Gorenčič bo v predavanju predstavila Cevčevo raziskovanje slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva, Gašper Cerkovnik njegovo raziskovanje renesanse na Slovenskem, Peter Krečič pa ga bo izpostavil kot pisca drugega od treh orisov (ob Francetu Steletu in Nacetu Šumiju) v Slovenski umetnosti (1966). Za sklep bo Cevčev nečak Janez Stergar govoril o spominskih utrinkih na strica in botra.
Leta 1963 je Cevc izdelal unikatne jaslice in jih v kotu dnevne sobe postavljal vse do smrti. FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem
Kustos v Narodni galeriji, predstojnik inštituta na SAZU, profesor na Teološki fakulteti
Emilijan Cevc se je rodil 5. septembra 1920 v Kamniku. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, nižjo gimnazijo pa v Novem mestu. Po maturi na višji gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na umetnostno zgodovino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti, diplomiral je leta 1946, šest let pozneje še doktoriral. Prva leta po študiju je delal v Narodni galeriji, leta 1950 pa se je zaposlil na Inštitutu za zgodovino SAZU; po smrti akademika Franceta Steleta (1972) je postal upravnik novoustanovljenega Umetnostnozgodovinskega inštituta SAZU in ostal njegov predstojnik do upokojitve leta 1992. Več let je poučeval umetnostno zgodovino na Akademiji za glasbo, desetletja je bil profesor za zgodovino umetnosti in varstvo sakralne umetnosti na Teološki fakulteti.
Avtor številnih razstav, monografij in člankov
Profesor Cevc je poznan predvsem po proučevanju srednjeveške umetnosti na Slovenskem. Je avtor knjig Srednjeveška plastika na Slovenskem, Poznogotska plastika na Slovenskem in Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom ter knjige o gotskem slikarstvu v zbirki Ars Sloveniae, zgoščen pregled umetnostnega razvoja na Slovenskem od naselitve do impresionizma pa je podal v knjigi Slovenska umetnost. Raziskovalno delo je vedno povezoval s prizadevnaji za ohranitev spomeniške dediščine. Sodeloval je pri pripravljanju številnih velikih razstav – njegova žena Anica Cevc (1926 – 2011) je bila skoraj 30 let ravnateljica Narodne galerije -, pisal je besedila za kataloge, več kot 350 strokovnih in poljudnih člankov s področja umetnostne zgodovine je objavil v revijah in zbornikih, pisal je tudi za tednik Družina.
Cevčevi sinovi so po smrti staršev jaslice podarili Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični. FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem
V jaslice je postavil psa, mačko, veverico, žabe, celo čebele
Znanstvenoraziskovalni opus Emilijana Cevca je izjemen, po mnenju razpravljavcev na današnjem simpoziju je bil najbolj zaslužna umetnostnozgodovinska osebnost v drugi polovici 20. stoletja. Gojil je pa še posebno ljubezen, ki jo je, kot je povedal v intervjuju za Družino, podedoval po očetu. Leta 1963 je izdelal unikatne jaslice in jih v kotu dnevne sobe postavljal vse do smrti. Žena Anica je povedala, da jih je vsako leto postavil drugače, postavljanje kompozicij in detajlov pa je bilo dva tedna trajajoč obred pred božičem. Družinske jaslice je zasnoval kot majhen oder zaprtega tipa, navdih za figure pa je dobil v poznosrednjeveških freskah iz slovenskih cerkva, predvsem iz cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom ter s Križne gore. Figure - izdelal jih iz žice in posebne mase ter jih izbrano oblekel - so gibljive, lahko klečijo, sedijo. Kot je sam rekel, je želel »Jezuščka na Slovenskem«, tako je prizor rojstva postavil na domača tla pod Kamniške planine. Zanimive so podrobnosti iz življenjskega okolja, na primer lončene posode, jerbasi, pa tudi rastline in živali. Običajnim živalim, ki običajno spremljajo novorojeno Dete v jaslih, je dodal psa, veverico, žabe, race in celo čebele. »Tudi živali se veselijo rojstva Odrešenika,« je pojasnil. V nekem pogovoru je dejal, da »tedaj, ko sem se zdel sam sebi prepoln modrosti sveta, se je na sveti večer v meni spet prebudilo otroštvo, v katerem sem znova zaslutil skrivnost. Jaslice morajo prinašati tisto, kar človeka ogreje in osreči.«
Jaslice so v Cevčev dom v Ljubljani desetletja prihajali ogledovat številni obiskovalci, po smrti žene Anice leta 2011 pa so Cevčevi sinovi jaslice podarili Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.
