Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na Sv. Višarjah potrebujemo slovensko duhovno oskrbo [PREJELI SMO]

Objava: 13. 10. 2026 / 05:30
Oznake: Maša, Mnenja
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 13.10.2026 / 17:01
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na Sv. Višarjah potrebujemo slovensko duhovno oskrbo [PREJELI SMO]
Svete Višarje. FOTO: Arhiv Družine

Na Sv. Višarjah potrebujemo slovensko duhovno oskrbo [PREJELI SMO]

Med letošnjo romarsko sezono je bilo na Sv. Višarjah veliko romarjev. Rektor Ennio Gobbatto, ki je star 65 let in prihaja iz furlanske vasi Goricizza pri Codroipu, se je v svoji prvi romarski sezoni na vrhu gore precej angažiral.

Njegov trud pri pripravi dogodkov in urejanju svetišča priznavajo vsi, tudi številni Višarčani. Precejšen izziv pa nedvomno predstavlja tudi posebnost svetišča oziroma način njegove evangelizacije. Na Sv. Višarjah je namreč samoumevno, da je duhovna oskrba zagotovljena v jezikih tega ozemlja, torej v italijanščini, slovenščini in nemščini.

Za razliko od svojih predhodnikov novi višarski rektor poleg italijanščine ne govori ne slovensko ne nemško. V pogovoru za katoliški petnajstdnevnik Dom, ki poroča o življenju Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, je spregovoril o poteku letošnje romarske sezone na Sv. Višarjah, ki se je pravkar končala.

Skoraj vse maše v svetišču so bile darovane v treh jezikih, v posameznih primerih pa je bila izbira jezikov odvisna od sestave romarske skupnosti. Včasih so na primer iz Avstrije prišle skupine vernikov, ki so govorili samo nemško.

Rektor Gobbatto govori italijansko in furlansko, med letošnjo sezono pa se je za zdaj naučil osnov branja v slovenščini in nemščini. Pri mašah je v slovenščini že prebral evangelij, v nemščini pa še ne, saj to zanj za zdaj predstavlja precejšen izziv.

Pri učenju osnov slovnice in branja v slovenščini in nemščini, ki poleg italijanščine tradicionalno sooblikujeta bogoslužje in duhovno oskrbo v svetišču, so rektorju pomagali ljudje iz Žabnic, kraja, ki je zgodovinsko povezan s Sv. Višarjami. Pri ohranjanju večjezičnega značaja bogoslužja mu je stala ob strani tudi širša skupina ljudi. Zgovorno je, da je niso sestavljali le pomočniki iz Kanalske doline, temveč tudi ljudje iz sosednjih krajev na avstrijskem Koroškem (kjer je podobno kot v Kanalski dolini prisotna avtohtona slovenska skupnost) in v Sloveniji. Iz tega je mogoče razbrati, da je usoda Sv. Višarij kot svetišča, v katerem se srečujejo ljudstva in jeziki iz okolice ne glede na državljanstvo in potni list, pomembna tako za prebivalce Kanalske doline kot za širše čezmejno območje.

Kako so torej jeziki zaznamovali duhovno oskrbo med letošnjo romarsko sezono na Sv. Višarjah? S pomočjo posameznikov, duhovnikov, ki so občasno prihajali na pomoč, in samih romarjev je bilo pri osrednji maši ob 11. uri mogoče evangelij poslušati v italijanščini, slovenščini in nemščini, v treh jezikih pa so verniki molili tudi očenaš in molitev k Višarski Mariji. Verniki so pomagali tudi pri branju beril in prošenj v italijanščini, slovenščini in nemščini. Kadar je bil navzoč duhovnik, ki je govoril slovensko ali nemško, so bili tudi drugi deli mašnega reda v slovenščini oziroma nemščini.

Pri homilijah je bilo drugače. Ker novi rektor ne govori slovensko in nemško, je običajno pridigal v italijanščini. Kadar so na pomoč prišli duhovniki, ki so obvladali tudi druga jezika, so pridigali v slovenščini ali nemščini. Duhovniki, ki so prišli na pomoč iz doline ali jih je na Sv. Višarje napotila Videnska nadškofija, so včasih pridigali tudi v angleščini.

Za nemške, še posebej pa za slovenske romarje je med letošnjo sezono pereče vprašanje bilo spovedovanje, saj redne spovedne oskrbe v teh jezikih ni bilo.

Da bi med sezono na Sv. Višarjah zagotovili duhovnike, ki bi obvladali jezike, značilne za življenje višarskega svetišča, naj bi se na Videmski nadškofiji obrnili tudi na sosednje škofije, vendar neuspešno.

V Kanalski dolini se poleg italijanskega jezika še danes govorijo slovenščina, nemščina in furlanščina, ki so v Italiji tudi uradno priznani jeziki. V cerkvah nekaterih vasi ima slovenščina pri duhovni oskrbi in bogoslužju globoke zgodovinske korenine. Tako je ostalo v Ukvah in Žabnicah, v precej manjšem obsegu pa tudi v Ovčji vasi.

Dvojezičnost bogoslužja se v teh vaseh še vedno ohranja predvsem na pobudo krajevnih vernikov, saj trenutno v Kanalski dolini ni stalnih duhovnikov, ki bi govorili slovensko.

Že pred začetkom letošnje romarske sezone se je funkciji rektorja svetišča na Sv. Višarjah odpovedal jezuitski p. Peter Lah. Leta 2019 nas je zapustil zadnji dvojezični duhovnik v Kanalski dolini, g. Mario Gariup, ki je bil župnik v Ukvah. Nekaj mesecev po njegovi smrti je odšel tudi slovenski frančiškan p. Jan Cvetek, ki naj bi bil pripravljen ostati. Že tri leta prej nas je zapustil dvojezični msgr. Dionisio Mateucig, ki je bil do smrti župnik v Žabnicah in rektor na Sv. Višarjah.

Skratka, v Kanalski dolini bi si resnično želeli vsaj enega stalnega dvojezičnega duhovnika.

Upravni odbor Združenja don Mario Cernet (Kanalska dolina)


Nalaganje
Nazaj na vrh