Ustavno sodišče je odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne. Postopki, povezani z referendumom o družinskem zakoniku, se tako lahko nadaljujejo skladno z zakonom, sporočajo z ustavnega sodišča.

Med argumetni za tako odločitev – bila je sprejeta s petimi glasovi proti štirim – so tudi tisti, ki so vezani na čas uveljavitve spornega družinskega zakonika. Zaradi odloženega začetka uporabe družinskega zakonika (uporabljati naj bi se začel leto dni po uveljavitvi) bi, ne glede na izid referenduma, dejansko ostal pravni položaj enak, in sicer bi še eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu učinkovala veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. To obdobje pa je, kot ugotavlja večina ustavnih sodnikov, z malenkostnimi odstopanji enako času, ko je državni zbor po zakonu o referendumi in ljudski iniciativi vezan na izid referenduma. V enoletnem prehodnem obdobju, kot ga določa tudi sam družinski zakonik, rezultat referenduma zato »ne more vplivati na nastanek protiustavnih posledic«, kar pomeni, dane držijo navedbe državnega zbora iz zahteve za presojo ustavnosti referendumske pobude, da bi protiustavne posledice nastale že zaradi odložitve uveljavitve družinskega zakonika.

Ustavno sodišče tudi ugotavlja,da bi lahko državni zbor v primeru zavrnitve družinskega zakonika na referendumu ponovno odločal o enakem ali spremenjenem zakoniku po preteku enega leta od razglasitve rezultata, že v obdobju tega leta pa opravil uskladitve z odločbo ustavnega sodišča, ki zakonodajalcu nalaga spremembe zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, in tudi tiste uskladitve z ustavo, za katere zakonodajalec meni, da so na tem področju potrebne zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.