Sporočilo adventa je povsem primerno tudi za današnji svet, še posebej v luči nedavne tragedije v osnovni šoli v Newtownu v ameriški zvezni državi Connecticut, ko je mladi storilec s strelnim orožjem vzel življenje dvajsetim otrokom in šestim učiteljicam, je v svoji kolumni zapisal nadškof Charles J. Chaput iz Filadelfije.

“V teh zadnjih dneh adventa nas Cerkev spodbuja, naj dvignemo svoja srca in se pripravimo na veselo praznovanje”, piše nadškof Chaput. “Prav nič naivnega ni v tem povabilu k veselju; Cerkev predobro pozna vse tegobe tega sveta, da bi jih omalovaževala.” Celo v luči tragedije v Newtownu nadškof Chaput zatrjuje, da je Bog vedno in povsod navzoč.

Medtem ko skušamo razumeti nasilje in zlo, ki se je zgodilo tistega dne, se sprašujemo, kako lahko Bog sploh dopusti, da na svetu vlada tolikšno trpljenje, ugotavlja filadelfijski nadškof. In čeprav so takšna vprašanja smiselna, gre po njegovem mnenju ‘zgolj za izmikanje’. “Vprašamo se lahko tudi: Zakaj pa nam Bog dopušča svobodo?”

Nadškof Chaput nas spominja na blagoslov človeštva, da nas naš Stvarnik brezpogojno ljubi. In čeprav Bog išče našo ljubezen, “nas On, ki nas ljubi, nikoli ne bo v nič prisilil”. Bog je dober, piše ameriški nadškof, toda ljudje smo svobodna bitja in s tem, ko smo svobodni, sooblikujemo naravo našega sveta z odločitvami, ki jih sprejemamo. To pomeni, da je ‘zlo sicer zastrašujoče, žal pa ne povsem nerazumljivo’: “To poznamo iz lastnih izkušenj.”

“Nikoli pa zares ne pričakujemo, da bodo naši mali grehi, pomnoženi in vzgojeni v tisočih življenjih podobnih ljudi s podobnimi ‘malimi grehi’ nekako spodbudili takšno zlo, ki je prikorakalo v osnovno šolo in umorilo šestindvajset nedolžnih življenj, dvajset izmed njih majhnih otrok.”

Ko je še služboval v Denverju, je nadškof Chaput sodeloval pri pokopu nekaterih žrtev streljanja na tamkajšnji srednji šoli Columbine 20. aprila 1999, ko sta dva dijaka ustrelila dvanajst sošolcev in učitelja, preden sta z orožjem sodila še sebi. “Nič na svetu ni bolj nemočno ali srce parajoče kot sedeti ob staršu, ki je zjutraj svojega otroka poljubil v slovo pred odhodom v šolo, pa ga na tem svetu ne bo več videl živega. Bolečina izgube je neverjetna. Vse besede tolažbe izzvenijo v prazno”, pojasnjuje nadškof.

Zlo, ki obstaja na tem svetu, je ‘grenko in kruto’, vsekakor pa ni nič novega. Prav tako ni, v luči zgodovine človeštva, kar koli presenetljivega. V Stari zavezi nam Bog razodene, da je ‘ljubezen tako močna kot smrt’, piše nadškof Chaput. V Božjem odrešenjskem načrtu pa je ‘ljubezen močnejša od smrti’. “Presenetljivo je vztrajanje Boga pri njegovi zvestobi in milosti. Presenetljivo je, da kljub našim grehom hrepenimo po tem, da bi bili takšni, kakršne si nas je zamislil Bog.”

Po besedah filadelfijskega nadškofa je edino učinkovito zdravilo proti zlo v svetu, da ‘vsak posameznik od tega trenutka dalje živi drugače’. “Ustvarjali bomo prihodnost, začenši ta hip.” Nadškof še ugotavlja, da vsakokrat, ko je prehitro zaključeno mlado življenje, starši spomine na svoje umrle otroke hranijo kot nekaj dragocenega in ves čas občutijo hrepenenje po tem, da bi skupaj preživeli še več časa in ustvarili še več lepih spominov, kar pa ni več mogoče. Prav zato, poudarja nadškof Chaput, je nujno potrebno, da se ‘žalujočih družin spominjamo v naših srcih in molitvah’.

Foto: splet