FOTO: zajem zaslona



Evangeljski odlomek četrte nedelje med letom izpostavi Jezusa v shodnici v Kafarnaumu, kjer je učil »kakor tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki«. Tudi mariborski nadškof metropolit in podpredsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Alojzij Cvikl v pridigi med nedeljsko sveto mašo v mariborski stolnici poudaril, da je Jezus v svojem nauku zahteval temeljne odločitve, ki nato vplivajo na naše življenje, in poslušalce vabil, naj storijo življenjsko odločitev. Nadškofovo pridigo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

PRIDIGA NADŠKOFA CVIKLA

Današnji evangelij je nadaljevanje odlomka prejšnje nedelje. Jezus se iz puščave napoti v Galilejo. Ne ustavi se v Nazaretu, temveč za svoj kraj delovanja izbere Kafarnaum. To mesto, ob Genezareškem jezeru, je bilo cvetoče kulturno in trgovsko središče. Evangelist Marko pove, da se je Jezus takoj odpravil v shodnico in učil. Oznanjal je evangelij, ki ni rezerviran samo za izbrance, namenjen je vsem, ki mu prisluhnejo in ga sprejmejo.

Marko za razliko od evangelistov Mateja in Luka na začetku oznanjevanja ne postavi blagrov kot smernic Božjega kraljestva, ampak želi poudariti, da so ljudje strmeli nad njegovim naukom, ker je učil »kakor nekdo, ki ima oblast«. V čem je bila ta razlika? Jezus je zahteval temeljne odločitve, ki imajo potem vpliv na naše življenje. Poslušalce je vabil, naj naredijo življenjsko odločitev.

Pismouki so bili polni besed, a ljudi so puščali na milost ali nemilost sebi in vplivom takratnega javnega mnenja. V mestu Kafarnaum je bilo veliko pismoukov, razlagalcev svetih knjig, a nihče o teh ni učil s takšno avtoriteto kot Jezus. Zanimivo, da je bil Jezus s pismouki vseskozi »na bojni nogi«, končno so bili prav oni tisti, ki so ga obsodili na smrt. Zakaj takšno Jezusovo nasprotovanje njim, ki so najbolje poznali Božjo besedo in so bili poklicani, da jo razlagajo ljudem?

Govor o Bogu jim je postal sam sebi namen. Niso pristopili k Božji besedi kot živi besedi, ki tudi njih nagovarja, izziva in jih vabi k nenehnemu spreobračanju. Tako tudi niso bili sposobni prepoznati, da je Jezus prerok, ki presega vse druge preroke, ker njegova, od Boga dana moč pričuje, da je Bog obiskal svoje ljudstvo. V Jezusu Bog kaže vso naklonjenost in ljubezen do vsakega človeka.

Jezus ne govori tega, kar se je naučil in bi predajal naprej učenost drugih ljudi. Jezus je učitelj, ki s svojim učenjem izžareva Božjo modrost in Božjo bližino. Evangelist Marko v evangeliju poudarja, da je Jezus govoril z oblastjo in ima moč nad hudimi duhovi. Njegova oblast ni kakor oblast nekoga, ki govori v svojem imenu, pa naj bo še tako velik v svojih človeških sposobnostih. On ima oblast in sposobnost, da nam razodene Božje obličje in Božje skrivnosti.

Tudi danes živimo v podobni situaciji. Tudi naša mesta so v moralni in verski krizi. Tudi naš problem je, da smo izgubili resnične vrednote, Bog je postal za mnoge nekje daleč in ni več zavesti, da je živo prisoten med nami. Še več, zdi se, kot da vsak časti svojega boga, v svojem templju, vsak ima svojega učitelja in nekoga, ki mu sledi.


Jezus za svoj kraj delovanja izbere Kafarnaum. To mesto, ob Genezareškem jezeru, je bilo cvetoče kulturno in trgovsko središče. FOTO: Anže Cunk


Problem mesta Kafarnaum je bil, da med množico učiteljev, ki so krožili po mestu, ni bilo pravega, resničnega učitelja, ki bi z avtoriteto nagovoril ljudi, da bi mu množice zaupale in sledile. V taki krizni situaciji se človek hitro izgubi in podleže vplivom hudih duhov, ki vpijejo proti Jezusu, ki nagovarja ljudi. »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji!«

Hudi duhovi Jezusu nasprotujejo, ker ne prenesejo, da bi on nagovarjal srca ljudi in jih usmerjal na pot dobrega. Niso proti njegovemu učenju, temveč da posega v življenja ljudi. So proti avtoriteti evangelija, ki posega v življenja ljudi. To se zgodi vedno, ko evangelij želi spremeniti srca ljudi, kajti Jezus prihaja, da osvobodi človeka iz sužnosti, v katero se je človek ujel. Ravno zaradi tega je tako močan Jezusov klic: »Umolkni in pojdi iz njega!« In nečisti duh se je umaknil iz človeka.

Oblast, ki jo ima Jezus nad hudim duhom, je tolikšna, da ljudi osvobodi njihovega vpliva in nam spet omogoči gledati Božjo luč. Jezusova oblast ozdravljanja in odpuščanja grehov nam želi pokazati, kako se je Bog dokončno približal človeku. Postavlja se nam vprašanje, zakaj Jezus utiša hudobne duhove, ko razglašajo njegovo veličino? Človek, ki ga v kafarnaumski shodnici osvobodi hudega duha, razglaša: »Vem, kdo si, sveti od Boga«. »Ti si Božji Sin!«

Zanimivo, da pozneje v Markovem evangeliju, ko Jezus ozdravlja bolnike, hudobni duhovi več ne spregovorijo. Jezus samo trpi njihove napade. Glavni napad hudih duhov se pokaže med njegovim trpljenjem in smrtjo na križu. Takrat se do konca razkrije skrivnost, da Bog ljubi ljudi tako močno, da ljudi ozdravlja in nas prenavlja v Božje sinove in hčere, tako, da nismo več sužnji hudobnih duhov.

V Kafarnaumu Jezus še ni ljudem razodel tega, kar se bo razodelo na veliki petek na križu. Na križu bo v polnosti razodet Božji način zmage nad vsako lažjo in vsako hudobijo. Takrat je nastopil čas našega odrešenja, čas, ko naj bi Boga sprejeli kot svojo pot in mu služili. Hudobni duhovi imajo veliko obrazov, to je vse, česar se človek suženjsko oklepa, pa ni Bog, in zato človeka zasužnjuje, utesnjuje in uničuje. Ob Jezusovi besedi lahko spoznamo vso našo ujetost in sužnost, spoznamo lahko, kaj je od Boga in kaj so samo maliki.

Evangelist Marko Jezusovo soočanje s hudobnim duhom postavi na začetek evangelija, v prvo poglavje, s tem pa nakaže Jezusov program: prišel je, da nas osvobodi zla. Prvi pogoj za to pa je, da smo pripravljeni hoditi za njim, kot nam je to pokazal prejšnjo nedeljo, ko smo poslušali o poklicu prvih učencev. Skušnjavec imenuje Jezusa »Sveti od Boga« in hoče, podobno, kot v puščavi, preprečiti, da bi šel v trpljenje.

Kristus nas bo prav po trpljenju in smrti na križu odrešil in nam razodel pravo podobo o Bogu, ki je v tem, da nas Bog tako ljubi, da je šel za nas na križ. To podobo ljubečega in usmiljenega Boga pa nam želi skušnjavec izmaličiti in umazati. Beseda »obsedenost« se nam zdi čudna, toda resničnost je, da vsak dan padamo pod vplive, ki nam zamegljujejo podobo o Bogu, nas od njega oddaljujejo, pa ne le od Boga, tudi drug od drugega postajamo zaradi greha vse bolj oddaljeni. Prosimo, da bi ostali zvesti Kristusu in bili deležni njegove božanske moči, ki nam daje moč za življenje iz ljubezni in v ljubezni.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Cvikl: »Evangelij je poziv k dejanjem«

»Ob raznovrstni ponudbi in tavanju pa iščemo tudi trdnost in smisel«

Cvikl: O vzgoji bi se morali veliko več pogovarjati

Marija, prva hiša Boga na zemlji