Na svečani akademiji si je torej Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji prislužil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres. »Njegov prispevek k razvoju demokratične Slovenije je trajen in neizbrisen. Sedanje in prihodnje generacije bodo lahko skozi njegovo misel in delo razumele znamenja časa, ki so slovenskemu narodu vtisnila neizbrisen pečat,« je zapisano v utemeljitvi.

Tesni stiki z Jožetom Pučnikom

»Msgr. ddr. Anton Stres je imel tesne stike z dr. Jožetom Pučnikom. Skupaj s krogom somišljenikov sta pogosto koncipirala slovensko pot v demokracijo in normalnosti, in to vse do Pučnikove prezgodnje smrti. Sicer bi bila ta slovenska pot precej bolj težavna. Kot sodelavec na Katoliškem inštitutu in dolgoletni prijatelj verjamem, da si je nadškof Stres z vsem delom in življenjskim poslanstvom zaslužil to prestižno priznanje,« je zapisal dr. Andrej Fink.

Prispeval h krepitvi demokratičnih vrednot

V utemeljitvi je nadalje poudarjeno, da je zlasti pomembno delovanje nadškofa Stresa v obdobju slovenskega osamosvajanja, ko je z znanjem in moralno avtoriteto prispeval k oblikovanju javnega mnenja in krepitvi demokratičnih vrednot. V javnih nastopih je tedaj poudarjal pomen demokracije, dialoga in vladavine prava kot temeljev svobodne in pravične družbe. Njegovo angažirano delovanje na mednarodnih konferencah in simpozijih, na katerih je zagovarjal temeljne človekove pravice in svoboščine, je pomembno prispevalo tudi k mednarodnemu ugledu Slovenije.

Soustvarjal prostor za odprto, strpno, pluralno in pravično družbo

»Zavedal se je pomena medsebojnega spoštovanja in strpnosti, kar je leta 1995 izpostavil v predavanju Zahteva po strpnosti kot civilizacijski pojav. S prispevki v medijih, strokovnih delih in javnih razpravah je soustvarjal prostor za odprto, strpno, pluralno in pravično družbo. Svobodo je često povezoval s konceptom pravičnosti. Njegova družboslovna misel je torej padla na plodna tla, saj je z intelektualno in moralno avtoriteto pomembno sooblikoval javni diskurz v prelomnih časih slovenske zgodovine,« piše v utemeljitvi.

Tudi izven verskega in cerkvenega poslanstva

Nadškof Stres je imel izjemno vlogo tudi izven verskega in cerkvenega poslanstva, zlasti v političnem življenju v najobčutljivejših trenutkih razvoja slovenskega naroda, v času osamosvajanja in uveljavljanja v mednarodnem prostoru. Kot predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je z javnimi sporočili odločilno vplival na demokratično kulturo in politično ozračje, kar je prispevalo k zavedanju, da smo Slovenci narod s pravico do svobode in demokracije v evropskem kontekstu.

Močno zaznamoval javno razpravo

»Komisija se je aktivno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in med prvimi v javnem prostoru izražala stališča o človekovih pravicah in svoboščinah v nastajajoči demokraciji. Dr. Stres je bil eden glavnih avtorjev izjav komisije, ki so spodbujale demokratično razpravo in zagovarjale vladavino prava in človekovo dostojanstvo. Njegova beseda je v negotovih časih močno odmevala v slovenski javnosti. Zlasti v prelomnem obdobju slovenske pomladi je močno zaznamoval javno razpravo o temeljnih vprašanjih demokracije, svobode, človekovega dostojanstva in pravičnosti.«

Prispeval k vzpostavljanju in utrjevanju demokracije

Kot je v obrazložitvi priznanja še zapisal dr. Andrej Fink s Katoliškega inštituta, je upokojeni ljubljanski nadškof, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in rektor Katoliškega inštituta msgr. dr. Anton Stres s svojim teoretičnim in praktičnim delom izjemno prispeval k vzpostavljanju in utrjevanju demokracije, k rasti politične kulture ter k utrjevanju vere, kulture in znanosti, ki so soustvarjali slovensko narodno in kulturno identiteto.