Poljski nadškof Henryk Hoser, apostolski vizitator v Medžugorju, tamkajšnje romarsko svetišče vidi kot »neke vrste zgled nove evangelizacije«. V številnih tradicionalno krščanskih deželah je »ogromno razkristjanjevanja, tihega odpada od vere, zato Evropa, Severna Amerika in celotna atlantska civilizacija nujno potrebujejo novo evangelizacijo,« je nadškof dejal minuli konec tedna na spletnem kongresu ob 40. obletnici prvih prikazovanj v Medžugorju. Po navedbah prirediteljev virtualnega srečanja, nemškega združenja za Medžugorje, se je v dvodnevni program vključilo več milijonov udeležencev z vsega sveta, na voljo pa so bila pričevanja, predavanja in glasbeni utrinki.

Nova evangelizacija – v Katoliški cerkvi pod tem izrazom razumemo iskanje novih poti oznanjevanja krščanskega sporočila v sodobnih družbah – bi morala po besedah nadškofa Hoserja »poudarjati vse tiste dejavnike, ki smo jih med nihanjem vernosti izgubili, predvsem neposreden, živ in rodoviten odnos do Boga, ki je naš Stvarnik in Odrešenik«. Izgubil se je tudi občutek za sveto in molitev. Na tej točki pa vstopi Medžugorje: »To nam po mojem mnenju ponuja klasične stvari, predvsem različne oblike molitve, individualno molitev, skupno molitev, tišino.« Kot poseben dejavnik lahko na tem kraju izpostavimo marijansko pobožnost.

Vsak človek je poklican, da na tej zemlji gradi mir

Apostolski vizitator je ob tem dodal: »Presveta Devica Marija nas kliče k spreobrnjenju, k temeljni odločitvi, naj izberemo Boga ali njegovega nasprotnika, namreč sile teme.« Ta poziv je namenjen celotnemu svetovnemu prebivalstvu. Vsak človek je »poklican, da na tej zemlji gradi mir, tako da bomo na njej lahko živeli«. Nadškof Hoser vidi številne vzporednice med Medžugorjem in drugim krajem prikazovanj, ki ga je Cerkev že priznala, Kibehom v Ruandi: tudi tam so leta 1981 poročali o neobičajnih dogodkih, tudi tam so lahko pozneje razbrali opozorilo glede genocida, prav tako je enako sporočilo o spreobrnjenju.

Spletni kongres je kot gostitelj odprl augsburški škof Bertram Meier. Medžugorje ima nalogo povezovanja in gradnje mostov – zaradi zemljepisnega položaja med Vzhodno in Zahodno Evropo, pa tudi med Bogom in ljudmi, je pojasnil nemški škof: »Če o krščanski Evropi ne le sanjamo, temveč jo želimo tudi graditi, da bo nekoč postala resničnost, lahko v Medžugorju najdemo veliko navdiha.« Priljubljeni romarski kraj je posebej pomembna opora pri »spreobrnjenju in vrnitvi h Kristusu«. Božjo Mater Marijo je škof Meier imenoval »zavetnico nove evangelizacije«.

Škof Komarica: Medžugorje si zasluži podporo Cerkve

Banjaluški škof Franjo Komarica pa si prizadeva za uradno cerkveno podporo romarskega središča Medžugorje. Kot je dejal, je ta romarski kraj izredno pomemben zaradi »visokega števila spreobrnjenj, spovedi in duhovnih poklicev«, ki se tam zgodijo. To bi si po njegovem mnenju upravičeno zaslužilo podporo vesoljne Cerkve.

Škof Komarica je v svojem prispevku na kongresu opozoril pred življenjem brez vere v Boga: »Priče smo, kako se v našem času širi brezverska miselnost, ki vse bolj obvladuje naše skupno bivanje.« Ta miselnost temelji na prepričanju, da je dovolj, če je vsak človek materialno bogat in nadaljuje gospodarsko-tehnološki razvoj. Toda »razvoj brez duše človeka ne more zadovoljiti. Če smisel za Boga niha, je ogrožen tudi smisel za človeka.« Če želi človek potešiti hrepenenje po sreči, ki se poraja v njegovem srcu, mora svoje korake usmeriti proti Kristusu.

Za to pa je potrebna nova evangelizacija, torej iskanje novih poti za oznanjevanje krščanskega sporočila v sodobnih družbah. Škofje, duhovniki in posvečene osebe bi morali v tem oziru dosti bolj spodbujati in voditi laike, je prepričan škof Komarica.