Kaldejsko-katoliški nadškof v Kirkuku, Louis Sako, se boji ozemeljskega razkroja nekaterih arabskih držav. To ne velja zgolj za Irak, pač pa tudi za Sirijo in Libijo, je nadškof Sako pojasnil v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress. Iraški cerkveni voditelj se je v Salzburgu udeležil rednega letnega zasedanja pobude ‘Krščanski orient’.

Irak bo razpadel na kurdski, šiitski in sunitski del. Politične skupine v Iraku, ki temeljijo na verski in narodni istovetnosti (suniti, šiiti, Kurdi, Arabci, Turkmenci), so do te mere razcepljene, da se skupna politična prihodnost zdi skorajda nemogoča. Vojska in policija sta šibki, vsaka skupina pa premore tudi lastne enote milice, je dejal nadškof Sako.

Spor v Siriji ima prav tako negativne posledice za Irak in razceplja deželo. Medtem ko iraški šiiti večinsko podpirajo alavitski Asadov režim, pa Kurdi in suniti držijo z opozicijo.

Za ljudi na območju Kirkuka je položaj prežet z veliko politično negotovostjo. Ni še jasno, ali bo področje, ki ga zavzemajo Kurdi, nekoč pripadalo osrednjemu Iraku ali Kurdistanu. Ta negotovost seveda hromi tudi kakršne koli gospodarske in tudi politične pobude.

Nedavno je kaldejska stolnica v Kirkuku doživela bombni napad. To je jasno znamenje nasprotovanja spornemu filmu o preroku Mohamedu, meni nadškof Sako. Napadalci namenoma niso želeli poškodovati ljudi in so temu usrezo nastavili tudi razstrelivo. Atentat ni bil namenjen kristjanom v Kirkuku. Kljub temu pa tamkajšnji kristjani ponovno živijo v velikem strahu. Varnostni položaj v Iraku se je v zadnjih letih sicer znatno izboljšal, vendar še vedno ni povsem zadovoljiv.

V odgovor na napad je pred tednom dni skupina okoli stopetdesetih mladih kristjanov povabila k dnevu posta in molitve v kirkuški stolnici. Nadškof Sako je o tem obvestil tudi oblasti in muslimanske verske dostojanstvenike, ‘da bodo videli, kako civilizirano in miroljubno se kristjani odzivamo na nasilje’. Sporni film o preroku Mohamedu je seveda potrebno zavrniti, je dejal iraški nadškof, ki je obenem pozval tudi k večjemu spoštovanju verskih čustev muslimanov.

Krščanske Cerkve v deželi so šibke, obžaluje kaldejski nadškof in poziva k večjemu sodelovanju med posameznimi krščanskimi Cerkvami, zato da bi lahko bolje izpolnile svojo nalogo, prizadevanje za mir in spravo na omenjenem področju.

Kar se tiče z Rimom združene kaldejske Cerkve, pa nadškof upa na skorajšnjo sinodo, na kateri bi izvolili naslednika patriarha Emanuela III. Dellyja. Pred nekaj meseci so se vsi kaldejski škofje s pismom obrnili na papeža Benedikta XVI., da so skrajno nezadovoljni z vodenjem petinosemdesetletnega patriarha, in so izrazili zahtevo po spremembi vodstva kaldejsko-katoliške Cerkve.