Sama dela na zvonika so potekala od druge polovice julije do božiča. Konica zvonika je tako dobila povsem novo podobo, ob tem pa so temeljito in strokovno obnovili celoten zvonik in pročelje cerkve. 

Nadškof Zore blagoslavlja obnovljeni zvonik. FOTO: Jože Potrpin

Kot je za spletno Družino povedal sodraški župnik Franc Bizjak, so priprave za obnovo zvonika trajale več let, zdaj pa se skupaj s farani veselijo zaključka pomembnega projekta župnije.

FOTO: Jože Potrpin

Pred 100 leti cerkev povečali za dve tretjini

Župnijska cerkev sv. Marije Magdalene je v zadnjih 100 letih doživela veliko gradbenih sprememb. Prvotna cerkev je bila zgrajena leta 1745, kar je omogočilo ustanovitev župnijskega vikariata v Sodražici leta 1753. Vendar je bila cerkev glede na število prebivalstva razmeroma majhna in je dolgo živela želja po njenem povečanju, še posebej po ustanovitvi samostojne župnije leta 1862. To željo so farani skupaj z župnikom Francem Travnom uresničili v letih 1927 in 1928, ko je bila cerkev po površini kar za dve tretjini povečana, z novim obokom pa je bila tudi več metrov višja od nekdanje, pojasnjuje Bizjak.

Verniki pri maši ob slovesnem blagoslovu obnovljenega zvonika. FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Pred dobrimi 60 leti zvonik dvignili za šest metrov

Ob povečavi cerkve je zvonik ostal nespremenjen in s tem zelo nizek glede na novo višino cerkvene strehe. »Zato se je tudi zvonjenje slabo slišalo, saj so bili zvonovi nameščeni nižje od nove cerkvene strehe. Župnik dr. Stanislav Lenič je pred koncem svoje službe v Sodražici želel zvonik povišati in mu tudi dati novo podobo po načrtih arh. Janeza Valentinčiča.« V letih 1962/63 so zvonik dvignili za šest metrov in po načrtih izdelali betonski zaključek z odprto betonsko piramido. »S tem naj bi se izognili pogostim vzdrževalnim delom, ki jih sicer zahtevajo klasični zvoniki. Vendar se ta trditev ni uresničila.«

FOTO: Jože Potrpin

Beton vedno bolj razpokan in nevaren

V Sodražici so namreč zimske razmere še vedno bolj hude kot v marsikaterem drugem delu Slovenije, zato je beton z leti postajal vedno bolj razpokan in vedno bolj nevaren za padec tudi večjega kosa z višine, kar bi bilo lahko smrtno nevarno, zato so morali nujno ukrepati.

»Kljub mnenju nekaterih varstvenikov, naj se ohrani prejšnja oblika, je bilo splošno mnenje med krajani, naj zvonik dobi klasično podobo strehe. Po pripravah, ki se je zavlekla kar več let, in z načrti arhitekta Tadeja Burgerja ter s potrebnimi soglasji, smo v lanskem letu v sodelovanju z mojstrom Andreja Šušteršiča s kooperanti dali zvoniku novo podobo,« zadovoljno zaključuje župnik Bizjak, ki je še dodal, da bo celotna obnova zvonika župnijo stala 250 tisoč evrov. Četrtino stroškov je pokrila občina, preostanek denarja pa so prispevali verniki z darovi ter sponzorji in donatorji.

Nadškof Zore je v pridigi izrazil veselje, da se je pridružil župnijskemu praznovanju in skupnemu zahvaljevanju ob blagoslovu zvonika. »Vaša cerkev je skozi čas rasla skozi preizkušnje zato, ker je vsak rod, vsaka generacija kristjanov v Sodražici storila tisto, kar je mogla storiti. Velika skušnjava v življenju človeka ali skupnosti je, da ne verjame, da lahko nekaj uresniči ali doseže ter spusti roke in se preda.« Vsaka generacija je opravila svoje in to je dragoceno sporočilo za vse nas, naj bo to v družini, kraju ali podjetju. Vsak naredi tisto, kar more storiti, je poudaril nadškof.

Nadškof Zore med pridigo. FOTO: Jože Potrpin

Ta obnovljeni zvonik na poseben način opazuje ta kraj in ostaja pomnik, tisti, ki opozarja farane in druge. Pri tem se je navezal na Božjo besedo, v kateri je Jezus dejal: 'V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč.' »Kdor koli bo pogledal ta zvonik, bo hočeš nočeš v svojem življenju začutil to sporočilo, da je življenje nekaj več kakor zgolj vsakdanji trud za vsakdanji kruh. Naša domovina je v nebesih, v Očetovi hiši. Ampak Očetova hiša se začenja tukaj, ne v neki resničnosti po smrti, ampak tukaj,« je podčrtal nadškof in dodal, da ima vsak, ki vstopi v cerkev, v tej Očetovi hiši svoje mesto.