Razglasitev je prav ob prelomu tisočletja, 1. januarja 2000, na prvi dan svetega leta 2000, vodil tedanji ljubljanski nadškof in zdaj kardinal msgr. dr. Franc Rode. Sicer pa somaševanje na praznik Marije, svete Božje Matere, vsako leto vodi ljubljanski nadškof in metropolit. Sinoči so ob msgr. Stanislavu Zoretu somaševali rektor svetišča p. dr. Robert Bahčič, nadškofijski tajnik Boštjan Prevc, Vinko Podbevšek in dr. Simon Onušič.

Pomen praznika in obhajanje jubileja

Uvodoma je p. Bahčič po pozdravu prisotnih romarjev, ki so napolnili baziliko Marije Pomagaj, in zahvali nadškofu Zoretu za darovanje maše opozoril na pomen praznika in obhajanje jubileja, 25. obletnice imenovanja brezjanske bazilike Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče, so zapisali na spletni strani Marija.si.

Verniki so napolnili baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. FOTO: Marija.si

Soglasni sklep škofov

Tudi nadškof Zore je v pridigi izpostavil pomen včerajšnjega praznika in zavrtel časovni stroj nazaj, do 7. septembra 1999, ko je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) soglasno sprejela sklep in razglasila brezjansko baziliko za Slovensko Marijino narodno svetišče, slovesna razglasitev pa je bila 1. januarja 2000, ko je somaševanje vodil tedanji nadškof dr. Franc Rode.

Marija nam vedno znova podarja sina

»Bogu se zahvaljujemo za ta prostor, na katerem na poseben način doživljamo njegovo skrb za nas, tudi po naši nebeški Materi Mariji. K njej prihajamo z velikim zaupanjem, neštetimi prošnjami, mnogimi solzami in bolečinami, ona pa nam vedno znova podarja sina Jezusa, ki ga drži v naročju, a ga ne zadržuje zase, marveč ga daje nam,« je izpostavil nadškof Zore.

V njem so odgovori na vsa naša vprašanja

In nadaljeval: »V njem so odgovori na vsa naša vprašanja, tolažba za naše stiske, zdravilo za naše bolečine, luč za našo temo, hrana in pijača za našo lakoto in žejo. Njega namreč, svojega Sina, rojenega iz žene, je Bog poslal, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje.«

Novorojeni Božji Sin nikogar ne izključuje iz svoje bližine. Nima telesnih stražarjev, ki bi varovali njegovo nedotakljivost, ne postavlja ograj, da ne bi mogli priti do njega, nima seznama povabljenih gostov in tudi ne seznama nezaželenih.

Nikogar ni, ki ne bi smel biti pred jaslicami

Poudaril je, da bomo morali – kot so pastirji – velikokrat priti pred jaslice, pred to čudežno skrivnost Božjega učlovečenja. Ko bomo prihajali iskreno, bomo doživeli, da ni nikogar, ki ne bi smel biti tam, saj pred Otroka, ki je Božji dar človeštvu, lahko pride prav vsak človek – kakor se lahko vsak zazre vanj na križu in ga prosi odpuščanja, da bo lahko vstopil v raj.

Tolažba in odgovornost

»Kakšna tolažba, a obenem tudi odgovornost nam je zaupana pred jaslicami. Novorojeni Božji Sin nikogar ne izključuje iz svoje bližine. Nima telesnih stražarjev, ki bi varovali njegovo nedotakljivost, ne postavlja ograj, da ne bi mogli priti do njega, nima seznama povabljenih gostov in tudi ne seznama nezaželenih,« je podčrtal ljubljanski nadškof.

Velikokrat premišljujemo z zamero, jezo

Vernike je spodbudil, naj pogledajo Marijo, ki je – po evangelistu – vse ohranila in premišljevala v svojem srcu, kar počnemo tudi mi, a pri tem večkrat pozabimo na temeljni pogoj, ki ga moramo izpolniti, da bi bilo premišljevanje rodovitno. Velikokrat namreč premišljujemo z zamero, jezo, celo s skušnjavo po maščevanju, srce pa postaja vse bolj trdo, okamnelo.

Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: Marija.si

Odločitev za dobra dela vsem ljudem

»Če hočemo, da bo premišljevanje prinašalo sadove, moramo premišljevati v Božji luči in prositi za Božjo ljubezen, da bomo na vse te ljudi mogli polagati Božje ime,« je poudaril nadškof Stanislav Zore in pozval, naj se ob začetku novega in hkrati svetega leta odločimo, da ne bomo ostali pri dobrih željah, temveč se bomo odločali za dobra dela vsem ljudem.

Kako bomo skušali sami biti dobri?

»Ne moremo obstati ob želji, da bi bilo to leto dobro, marveč se moramo odločiti, na kakšen način bomo skušali sami biti dobri. To leto bo dobro, če bomo mi dobri. To leto bo sveto, če si bomo iskreno prizadevali hoditi po poti spreobrnjenja in svetosti,« je pridigo na Brezjah zaključeval ljubljanski nadškof.

Ne bo dovolj iti skozi sveta vrata

In zato, je še dodal, ne bo dovolj iti skozi sveta vrata ali obiskati kakšno od svetoletnih cerkva. Odločiti se bomo morali, da bo vse naše življenje vstopilo skozi Kristusa, ki je zase dejal, da je vrata – On je namreč edina vrata odrešenja, je izpostavil nadškof Zore in Božjo in našo mater Marijo prosil za pomoč, da bomo v tem letu široko odprli srca Kristusu, ki je naše edino upanje in vse naše odrešenje.