»Čas po veliki noči je čas utrjevanja vere,« je v nedeljo, 26. aprila, v nagovoru dejal nadškof Stanislav Zore. Tokrat je spregovoril predvsem o begu, o katerem govori odlomek iz evangelija po Luku.

Ne zaprimo se vase

Učenca sta se na poti v Emavs pogovarjala o svojih stiskah, ko se jima je pridružil tujec – Jezus. Povedala sta mu vse in ga prosila, naj ostane z njima, saj sta se ob njem počutila bolje. Tako se tudi mi zdaj obračamo na svoje načrte, ki jih nismo mogli izpolniti zaradi vladnih ukrepov, vendar nadškof Zore svetuje, naj se ne zapremo vase.

»Kako pomembno je, da se v časih preizkušnje ne zapremo vase. Kakor Jezus na križevem potu, ki ni omahnil v svojo bolečino, ampak je ob vsem, kar je doživljal, ostajal pozoren do ljudi okoli sebe: do matere, do Simona, do Veronike, do žena ob poti.



Kdo je v tem trenutku ob moji poti, kdo hodi z menoj in me nevsiljivo, z velikim spoštovanjem vabi iz moje potrtosti, iz moje ujetosti v žalost in razočaranje? Verjetno tako kot Jezus z učencema tudi on z menoj stopa po poti, čeprav grem proč od Jeruzalema, proč od skupnosti. Zakaj? Da bi se na poti odprlo moje srce in bi začel v resnici govoriti z njim.«

Kdo naj ostane z vami?

Pogovor z Jezusom je učenca pomiril in on je ostal z njima. Nadškof je zato vernike spodbudil, naj premislijo, za koga bi si želeli, da bi ostal z njimi, da bi jih poslušal, jim vzbujal upanje za prihodnje srečanje.

»Naj tudi vas ta čas vrača v skupnosti, skupnosti družine, skupnosti sosedov, skupnosti Cerkve in vsem drugim skupnostim, v katerih živite in delate. Naj se razočaranje in beg spremenita v vrnitev in srečanje,« je dejal nadškof in svoj nagovor sklenil z željo, »da bi ta čas postal čas srečanj, v katerih bi na novo odkrili družino, na novo odkrili skupnost.«

Celoten nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta si lahko preberete v priponki ali ga poslušate v videoposnetku.

Nagovor nadškofa msgr. Stanislava Zoreta na 3. velikonočno nedeljo - 26. april 2020.pdf