Knjigo Od Ogleja do Gorice. Nadškofijski zaklad, ki je več kot preprost katalog, sta predstavila njen urednik Alessio Persic s Katoliške univerze v Milanu in Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo, avtor enega izmed poglavij.

Več kot dvesto umetnin in dragocenih predmetov sakralne umetnosti

Leta 2025 je bila v razstavnih prostorih kompleksa sv. Klare v Gorici na ogled razstava z naslovom Od Ogleja do Gorice. Nadškofijski zaklad, ki jo je pripravila Občina Gorica v sodelovanju z goriško nadškofijo in s podporo Dežele Furlanije – Julijske krajine. Kustos razstave je bil Alessio Persic iz Katoliške univerze Srca Jezusovega iz Milana, umetniški vodja pa Marino De Grassi.

Razstavili so več kot dvesto umetnin in dragocenih predmetov sakralne umetnosti iz zakladnice oglejskega patriarhata: škofovske in liturgične predmete, relikviarije, iluminirane rokopise, slike, grafike velikega formata, glasbila, rokopise izjemnega zgodovinskega pomena ter redke knjige. Razstavljeni predmeti so po ukinitvi oglejskega patriarhata leta 1751 prešli pod okrilje goriške nadškofije.

Knjigo so predstavili v Ljubljani 25. marca 2026. Erika Jazbar, vodila je pogovor, urednik Alessio Persic s Katoliške univerze v Milanu ter avtorja poglavja Franci Petrič in Renato Podbersič. Foto: Ivo Žajdela

Prostor prepletanja kultur in sobivanja narodov

Razstavo je spremljal katalog v italijanskem jeziku, 29. januarja 2026 pa so v Trgovskem domu v Gorici predstavili slovensko različico kataloga z naslovom Od Ogleja do Gorice, nadškofijski zaklad.

»Razstava je bila edini dogodek v okviru Evropske prestolnice kulture, ki si je prizadeval osvetliti prispevek vere in krščanskih ustanov k sožitju narodov, kakršno se je dejansko uresničevalo že znotraj oglejskega patriarhata,« je povedal Alessio Persic, ki se je nato sprehodil po večstoletni zgodovinski poti oglejskega patriarhata, »ozemlja spopadov in srečevanj narodov, prostora nenehnega prepletanja kultur in mirnega sobivanja narodov«.

Erika Jazbar, Alessio Persic, Franci Petrič in Renato Podbersič, Ljubljana, 25. 3. 2026. Foto: Ivo Žajdela

Več avtorjev je opisalo zgodovino goriške nadškofije

V katalogu so objavili besedila, v katerih je več avtorjev opisalo zgodovino goriške nadškofije, cerkvene ustanove, ki je ta prostor zaznamovala do Pariške mirovne pogodbe leta 1947. »Gre za sintezo, saj je izvirni katalog v italijanskem jeziku obširnejši, reprodukcije slik in časovna nit, ki deskribira oglejski patriarhat in goriško nadškofijo kot njegovega naslednika, pa so dejansko tudi v tej knjigi zelo lepo opisane,« je razložil Renato Podbersič. Po njegovih besedah se je ta cerkvenoupravni pristop usidral v našo zgodovinsko izkušnjo tudi na kulturnem, jezikovnem in političnem območju.

Dediščina oglejske Cerkve, ki je prišla v Gorico, je v celoti ohranjena

Oglejski patriarhat so 1751 ukinili in na tem cerkvenoupravnem prostoru sta nastala beneški in avstrijski del, torej nadškofija v Vidmu in nadškofija v Gorici.

V knjigi so predstavili zaklad, ki je v stoletjih nastal v oglejski Cerkvi. Gre za dragocene predmete, a tudi za nesnovno kulturno dediščino, ki se je širila z bogatim oglejskim patriarhatom. Po letu 1751 je bil zaklad razdeljen med dve nadškofiji. S časom se je del zaklada v Vidmu skoraj popolnoma izgubil, dediščina oglejske Cerkve, ki je prišla v Gorico, pa je v celoti ohranjena.

Predstavitev knjige v Trgovskem domu v Gorici: Renato Podbersič in urednik knjige Alessio Persic. Foto: Nadja Ušaj Pregeljc

Bogdan Vidmar si je zelo želel slovenske izdaje te knjige

»Ostalo je to, kar kaže na bogastvo tega ozemlja, ki je bilo večversko in večetnično, a s skupno zgodovinsko izkušnjo,« je še poudaril Podberšič. V svojem govoru se je spomnil na Bogdana Vidmarja, ki si je zelo želel slovenske izdaje knjige, nadalje pa je spregovoril še o različnih avtorjih, katerih prispevke lahko preberemo v njej. Sam je opisal dediščino oglejskega patriarhata 19. in 20. stoletja do prve svetovne vojne; med ostalimi avtorji so še Silvano Cavazza, Marianna Cerno, Alessio Persic, Davide Pillitu in Franci Petrič, dolgoletni urednik tednika Družina, ki je napisal prispevek o romarski izkušnji naših prednikov na Goriškem skozi čas. Zapisa sta prispevala tudi goriški župan Rodolfo Ziberna in goriški nadškof Carlo Redaelli.

Predstavitev v Trgovskem domu v Gorici. Foto: Nadja Ušaj Pregeljc

Poglobljen razmislek o skupni dediščini prostora

Razstava in spremljajoči katalog ne predstavljata zgolj dragocenega umetnostnozgodovinskega pregleda, temveč tudi poglobljen razmislek o skupni dediščini prostora, ki je bil stoletja stičišče različnih jezikov, kultur in ver. Oglejski patriarhat in njegova goriška naslednica se v tem okviru razkrivata kot pomembna nosilca duhovne, kulturne in zgodovinske identitete, katere sledovi so še danes prepoznavni v tem okolju.

Slovenska izdaja kataloga je zato dragocen prispevek k boljšemu razumevanju lastne preteklosti ter k utrjevanju zavesti o skupnem zgodovinskem izročilu, ki presega politične in narodne meje.

Predstavitev knjige v Trgovskem domu v Gorici: Renato Podbersič in urednik knjige Alessio Persic. Foto: Nadja Ušaj Pregeljc

1/7