Dragi bratje in sestre v Kristusu!

Zbrali smo se v narodnem svetišču Marije pomagaj na Brezjah, ko mineva 100 let, odkar je bila kronana njena milostna podoba in 60 let od njene vrnitve iz begunstva med 2. svetovno vojno. Ob njej se vsako leto zbirajo verniki iz vse Slovenije, pa tudi mnogi drugi romarji dobivajo izredne milosti. Posebej smo povezani z Ljubljano in prosimo za Marijino varstvo naše prestolnice.

Letos obhajamo še drugi okrogli jubileji, povezan z našo Materjo. Mineva 90 let od fatimskih prikazovanj. Marija je v času najhujše vojne vihre (pri nas »soška fronta«), kjer so merili moči mogočniki tega sveta in pošiljali v smrt na tisoče mladih fantov in mož, trem preprostim in neukim otrokom pokazala resnično moč, ki lahko zaustavi sovraštvo in prinese mir: molitev rožnega venca in popolna izročitev Marijinemu brezmadežnemu srcu. 13. maja 1917 je Marija naročila: »Vsak dan molite rožni venec!«

Prav v teh dneh smo prebrali, kako je sveti oče Benedikt XVI. ob predstavitvi knjige Cardinala Tarcisia Bertoneja spomnil na tretji del Fatimske skrivnosti. »Ostala mi je – pravi sveti oče – kot sinteza in dragocen pečat tolažilna obljuba Presvete device Marije: Moje brezmadežno srce bo zmagalo.«

Marija je nova Eva, je znanilka novega človeka in zora novega časa odrešenja. Prva Eva je namreč popačila Božji načrt s človekom. Nasedla je zapeljivosti hudobne kače – satana in utrgala prepovedan sad. Posegla je po drevesu življenja in skupaj z Adamom okusila smrt. Spoznala sta tudi temno plat življenja: strah, nebogljenost, bolečino, umiranje, smrt. Spoznala sta dobro in hudo. Tukaj se najlepše vidi vsa tragika greha, ki ni samo prekršek zoper neke predpise, ampak je prekinitev življenjske zveze, ljubezenskega razmerja z izvirom Življenja samim, to je z Bogom. Kakor da se je stemnilo nebo nad človekom, kakor da je padla gosta megla. Človek je ohromljen v svojem spoznanju in hotenju. Ne vidi več jasno smisla svojega življenja, če pa ga že spozna, nima moči, da bi ga dosegel.

Vendar v sebi nosi neizmerno hrepenenje po lepem, dobrem, neskončnem. To je tisti najgloblji advent, ki je zapisan v našo notranjost. Živi tudi v zavesti narodov in vsega človeštva. Zato Bog daje odgovor na človekovo pričakovanje. Že ob prvem grehu v raju, obljubi odrešenje, ki se bo spet uresničilo po ženi. Njen zarod bo stari kači – hudiču strl glavo.
Obljuba je dozorevala počasi, da bi Izraelci in po njih tudi drugi narodi, to obljubo odkrili in sprejeli.

Ko je prišla polnost časov, se je zgodilo. V najbolj neobičajnih in nepričakovanih okoliščinah se je razodela Božja ljudomilost. Bog se je sklonil na zemljo. Izbral je preprosto dekle iz preproste družine, iz neznatnega kraja Nazareta, v oddaljeni rimski provinci.

»Pozdravljena Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« Prestrašila se je ob teh besedah in je razmišljala, kaj to pomeni. Vendar pa takoj pride tudi pojasnilo in tolažba: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu!« To je blažen občutek, ko spoznaš, da si ljubljen, še posebej, da si ljubljen od Boga. »Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus«, kar pomeni »Bog rešuje«.

»Toda, kako se bo to zgodilo, ko ne živim z možem?« Bog ne zahteva slepe pokorščine. Marija sme vprašati in pričakuje odgovor. »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila!« Bog bo torej to storil, on je vir Življenja.

Marija se je zavedala, da je samo »dekla«, služabnica Gospodova. Ničesar nima sama od sebe. Vse ji je podarjeno. In tisti, ki jo je v življenje poklical edini ve, kaj je zanjo najboljše, kakšna je njena vloga v tem času in prostoru. Ta zavest popolne podarjenosti, je temelj njene odločitve: »Zgodi se mi po tvoji Besedi«. Marijina brezmadežnost je prav v tej popolni predanosti – podarjenosti Bogu.

V Mariji je postavljen najvišji ideal človeka. Čeprav nas grehi težijo in pogosto odvračajo od Boga in njegovih zapovedi, imamo možnost, da zaživimo brezmadežno. Najlepše besede, ki jih lahko izrečem na zemlji so prav te: »Samo Božji služabnik sem, naj se zgodi Njegova volja.«

Praznik Marije Pomagaj je poln upanja, ker nosi v sebi sporočilo, da »pri Bogu ni nič nemogoče«.

Brezje lahko imenujemo »veliko slovensko duhovno zdravilišče« (prof Strle). Mnogi Slovenci so tukaj ob ljubeznivi Marijini podobi z Detetom Jezusom v naročju zajeli nove duhovne moči in lepote, včasih že čisto poteptane in globoko zasute. Kako živo govori romarju ta milostna podoba o resnični vlogi, ki jo ima Marija v Cerkvi, v celotnem občestvu kristjanov! Kjerkoli si, povsod te Marijine usmiljene in dobrotne oči spremljajo. Njene ustnice pa molče šepečejo besede iz Kane Galilejske: 'Karkoli vam Jezus poreče, storite!'. Pri Mariji pomagaj mnogi znova najdejo pot do reke živih voda, do zakramentov, že leta in leta pozabljenih in zanemarjenih. In vračajo se na svoj dom kakor prerojeni. Drugi spet se tu, ob Mariji Pomočnici nadihajo nove duhovne svežosti in odidejo v svoje vsakdanje življenje s trdnejšimi koraki, pogumnejši in bolj potrpežljivi.

Tukaj so padle življenjske odločitve mnogih. Tudi trije škofje smo ob Mariji Pomagaj spoznali duhovniško pot. Jeglič, Vovk in jaz. Še vedno so mi živo v spominu besede, ki sem jih slišal v globini srca pred 43. leti: 'Nikjer ne boš naredil toliko dobrega, kot če boš postal duhovnik!'

Zato se danes zahvaljujem Mariji Pomagaj, ki mi je pokazala Pot, odkrila Resnico in mi posredovala Življenje – to je Jezusa. Zahvaljujem se tudi za vse vas in ves slovenski narod in ga priporočam v Marijino varstvo.