Velikonočna vigilija je bogoslužno središče celotnega cerkvenega leta. O tem govori samo ime, pa tudi bogoslužna besedila so prirejena temu, da naj bi bogoslužje dogajalo vso noč. Spominjamo se namreč štirih noči posebnega Božjega delovanja.

Na prvem mestu je noč stvarjenja, ko je Bog s svojo vsemogočno besedo poklical vse stvari iz nebivanja v bivanje. Krona vsega stvarstva je človek, ki je ustvarjen po Božji podobi. V sebi nosi odsev Božjega spoznanja in Njegove svobode. Ob stvarjenju človeka, ustvarjenega kot mož in žena, je Bog rekel, da je prav dobro.

Žal je človek, zaradi zapeljevanja hudobnega duha, ki močno deluje na tem svetu, pretrgal življenjsko povezavo (popkovnico) z Bogom in zabredel v greh in smrt. Zaradi tega je na svetu toliko hudega in zla.

Bog pa ni zavrgel človeka zaradi greha, ampak je stvarjenje nadaljeval z odrešenjskim načrtom. Poklical je posamezne osebe kot so Abraham, Izak, Jakob in številne druge, da bi pokazal, da je v njegovem načrtu vsak človek dragocen in ima posebno nalogo.

Vrhunec starozaveznega načrta je izvolitev Božjega ljudstva, v katerem se bo Bog razodeval z močmi in znamenji. Najmočnejše znamenje je bila pasha - druga velika noč, v kateri je Bog z močno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske sužnosti v svobodo.

To še ni bilo dovolj, kajti zunanja svoboda še ne pomeni odrešenosti. Na zunaj je človek lahko popolnoma svoboden, dejansko pa je lahko suženj. Potrebna je torej notranja osvoboditev od grešnih nagnjenj napuha, lakomnosti, nečistosti, nevoščljivosti, požrešnosti, jeze in lenobe, kar vse je posledica izvirnega greha in naše krivde.

Zato je bila potrebna tretja velika noč, ko je Bog sam vstopil po svojem sinu Jezusu Kristusu, v trpljenje in smrt, da bi nam ponovno odprl pot v večno življenje. To je najbolj nezaslišan dogodek v Božjem stvariteljskem načrtu, za katerega lahko rečemo, da je odličen. Tudi satan, ki je v raju zmagal nad Adamom in Evo, je bil na drevesu križa premagan enkrat za vselej. Tako popolnega darovanja ne more nič več izničiti, tudi Da Vincijeva formula ne. Nanj so se zgrnili vsi grehi sveta, vsa hudobija, vse zlo. S križa ni prišla beseda maščevanja, ampak je bila izgovorjena sodba nad svetom, ki se glasi: »Oče, odpusti jim!« Bil je položen v grob, ker je hotel biti solidaren s človekom do konca. Vendar pa grob nad njim ni imel moči. Obe ženi, ki sta hiteli k grobu, sta doživeli šok: potres, prazen grob, obenem pa tudi oznanilo angela: »Ne bojta se! Vem da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. … Pojdita in povejta to še drugim.«

V tej sveti noči bodo naši katehumeni prejeli zakramente uvajanja: krst, birmo in sveto Rešnje telo. Odpovedali se bodo hudobnemu duhu in izpovedali vero v troedinega Boga, sprejeti bodo v skupnost Cerkve in bodo odslej deležni molitev in žrtev več kot milijardo katoliških vernikov po vsem svetu. Kot kristjani bodo priče Kristusovega trpljenja in vstajenja. Ne bo vam odvzeto trpljenje, pač pa boste v Kristusovem Duhu prejeli moč za sprejemanje križa in veselo sprejemanje življenja.

Tudi vsi mi, ki smo že prejeli krst, bomo danes obnovili krstne obljube in ponosno izpovedali svojo pripadnost Cerkvi, ki je sicer danes preganjana in blatena, vendar ima prav zato jasno poslanstvo tudi v našem času: dajati življenje za druge, postati živa evharistija, kakor nam daje zgled naš sveti oče Janez Pavel II.

Vsi skupaj se pripravljamo na tretjo veliko noč, ko se bo vse stvarstvo kot v porodnih bolečinah osvobodilo minljivega življenja in bo zaživelo v vsej polnosti življenje, ko bo Bog vse v vsem.