Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nagovori ob 25. obletnica škofovskega posvečenja nadškofa dr. Alojzija Šuštarja

Objava: 13. 04. 2005 / 10:58
Oznake: Družba
Čas branja: 14 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:08
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nagovori ob 25. obletnica škofovskega posvečenja nadškofa dr. Alojzija Šuštarja

Nagovor nadškofa msgr. Alojza Urana<br> Zahvala nadškofa Šuštarja pri sv. maši ob 25. obletnici škofovskega posvečenja
Nagovor nadškofa msgr. Alojza Urana

Spoštovani in dragi naš jubilant nadškof Alojzij!

Zbrali smo se tukaj, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, pri slovesnem evharističnem bogoslužju, da bi se zahvalili za petindvajset let škofovske službe, ki jo boš dopolnil jutri, 13. aprila 2005.

Navzočnost apostolskega nuncija, slovenskih škofov, sobratov duhovnikov, Tvojih sorodnikov in prijateljev ter drugih Tvojih najbližjih naj Ti bo znamenje, da Te imamo radi in smo Bogu globoko hvaležni za Tvoje zvesto služenje Cerkvi in narodu.

Dragi bratje in sestre!

V evangeljskem odlomku smo slišali Jezusovo besedo: »Jaz sem kruh življenja« (Jn 6, 35). Nebeški Oče nam daje ta kruh. Vsakdo, ki uživa ta kruh, ne bo lačen in kdor vanj veruje, ne bo nikoli žejen.

Mladi diakon Štefan je užival ta kruh Življenja, zato se je v njem utelesil Jezus sam, ki je v določenem trenutku spregovoril z močjo, ker je bilo treba ljudi poklicati k spreobrnjenju. Kljub nasprotovanju in jezi je Štefan oznanjal Jezusa Kristusa, »Sina človekovega, stoječega na Božji desnici« (Apd 7, 56). To je za mnoge pomenilo bogokletje, v Božjem načrtu pa je bilo najpopolnejše pričevanje, ki lahko premakne še tako zakrknjenega človeka. Kajti, zraven je stal Savel, preganjalec Cerkve, ki je »odobraval njegov umor« (Apd 8, 1). Ko je slišal mladega človeka, ki izroča svojo dušo Bogu in ki odpušča svojim ubijalcem: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha,« se je v njem nekaj premaknilo. To je bil prvi sunek. Ko bo prišel čas, bo iz Savla postal Pavel, apostol narodov.

V vseh nas je še polno vtisov o dogodkih ob papeževem umiranju in vstajenju. Ves njegov nauk in vsa prizadevanja za dobro človeka, so se zgostila v zadnjih dnevih življenja. Bolj ko je usihala njegova beseda, bolj je govoril s svojim življenjem, s trpljenjem in umiranjem. V zadnjem letu zemeljskega bivanja je preroško razglasil leto evharistije. Postal je živa evharistija, hrana za ta svet. Zato je tudi po smrti pripravil največjo avdienco vseh časov ter še enkrat prelistal knjigo Življenja. Veter je obračal liste evangeljske knjige od konca proti začetku in nazaj, kot bi nas hotel povabiti k življenju po sporočilih Ljubezni, ki so tam zapisana. Nato se je knjiga na levi strani krste, na strani srca, zaprla. Kot da nam je sveti oče še zadnjič na viden način želel sporočiti, da so Besede te knjige Srce sveta.

Vzporedno s papežem je tekla tudi življenjska pot našega nadškofa Alojzija. Po datumu rojstva sta bila narazen samo nekaj mesecev. Oba sta bila že od začetka preizkušana, pa potem tudi poklicana v duhovništvo in nadaljevanje študija v Rimu. Naš nadškof je bil preizkušan tudi s težko boleznijo, tuberkulozo. Iz zdravstvenih razlogov je zato odšel v Švico in se tam z dejavnim življenjem v Cerkvi pripravljal na poslanstvo, ki ga je čakalo v domovini. Bog je poskrbel, da se je kot profesor in kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc seznanil z mnogimi vplivnimi osebnostmi cerkvenega in javnega življenja. To je bilo odločilno za izredno vlogo, ki jo je nadškof Alojzij odigral v času osamosvajanja Slovenije. Leta 1977 se je namreč vrnil v ljubo Slovenijo, kjer ga je kot prvega slovenskega škofa imenoval prav papež Janeza Pavla II. Dne 13. aprila 1980 je bil posvečen za ljubljanskega nadškofa in metropolita.

»Božjo voljo spolnjevati!« je bilo geslo, ki mu je nadškof Šuštar ostajal zvest vse do današnjega dne. Sedaj, ko tudi sam nosim breme, ki ga je on sprejel pred petindvajsetimi leti, še bolj občudujem njegovo delo. Sam pravi: »Božjo voljo spolnjevati mi bo geslo in edino veljavno merilo za vse moje vodstveno in pastoralno služenje v Cerkvi, za vse prizadevanje in delo za človeka ter za vse odnose do družbe in sveta. /…/ Spolnjevati Božjo voljo mi torej pomeni, da si bom z vsemi močmi prizadeval za resnico, pravičnost, mir in ljubezen, svobodo in srečo, kakor nas uči naš Gospod Jezus Kristus v svoji velikonočni skrivnosti križa, vstajenja in novega življenja,« so bile njegove besede ob posvečenju. Ves čas jih je zvesto izpolnjeval. V pastoralnem prizadevanju je skrbno povezoval pastoralne dejavnike in sistematično obiskal skoraj vse župnije v nadškofiji (več kot 300). Že v okviru Jugoslovanske škofovske konference se je zavzel za ustanovitev Slovenske pokrajinske škofovske konference, kot da je slutil, da se bliža čas naše samostojnosti. Tako se je zgodilo. V odločilnih trenutkih osamosvajanja in spreminjanja je uporabil vse svoje mednarodne povezave tja do Madagaskarja, da je Slovenija dosegla izpolnitev sanj naših prednikov. Tudi po njegovi spodbudi so takrat, v času desetdnevne vojne za Slovenijo, slovenski kristjani kot ena družina Božjih otrok, sklenili roke in molili za mir in svobodo. - In bili smo obvarovani grozot, ki so se kasneje razplamtele v južnih republikah.

Nadškof Alojzij je kot človek dialoga pričakoval, da se bodo tudi mnoga odprta vprašanja v naši družbi, tudi odnos Cerkve do države, uredila v strpnih in poštenih medsebojnih pogovorih. Tukaj je bil večkrat razočaran in mi je, kot bližnjemu sodelavcu potožil, da ne more verjeti …

Bolečina ob nepoštenosti in krivicah, je bila vedno bolj spremljevalka njegovega škofovskega služenja. Pojavljale so se tudi zdravstvene težave, vendar je vse trpljenje nosil tiho in vztrajno. Ni prenesel pomilovanja. V raznih preizkušnjah je dozorevala tudi vera in ko je odhajal v Škofove zavode, kjer je preživel gimnazijska leta, je z olajšanjem dejal: »Sedaj bom pa lahko bral in molil!« V nadškofiji je res postal prvi molivec.

Dragi naš nadškof Alojzij! Danes bi se Ti rad zahvalil za Tvoje pričevanje in vse služenje, ki si ga daroval za dobro naše nadškofije, Cerkve na Slovenskem in slovenskega naroda. Vem, da so človeške besede preslabotne, da bi lahko izrazile vse tisto, kar bi morali ta trenutek povedati. Naj bo vse vključeno v dve besedi, ki prihajata iz srca: »Hvala in oprosti!«


msgr. Alojz Uran
ljubljanski nadškof in metropolit

Zahvala nadškofa Šuštarja pri sv. maši ob 25. obletnici škofovskega posvečenja

Moja prva beseda je beseda iskrene in globoke zahvale troedinemu Bogu, Božji materi Mariji, vsem zavetnikom, posebno sv. Alojziju, pa sv. Stanislavu. Iskreno se zahvaljujem svojim staršem, posebno svoji materi, ki je bila zares svetniška žena, pa tudi očetu, ki je toliko pretrpel, svojim bratom in sestram, vsem ljudem. Posebno pa se zahvaljujem sv. očetu Janezu Pavlu II., ki me je imenoval za ljubljanskega nadškofa in mi 11. marca letos pisal pismo za mojo 25. obletnico škofovskega posvečenja, in apostolskemu nunciju, ki je tukaj z nami. Zahvaljujem se sobratom škofom, duhovnikom doma in po svetu, posebej vam vsem, ki ste tu navzoči.

Moja druga beseda je iskrena prošnja k vsemogočnemu Boga za odpuščanje - na priprošnjo Božje matere Marije. Vedno znova mi prihaja na misel, ko Boga sprašujem, kaj pa naj jaz storim - kakor so ljudje spraševali Janeza Krstnika - pa mi notranji glas odgovarja: »Moli, moli, moli in bolje moli!« Rad bi to storil in prosim Božjo mater Marijo za pomoč, pa tudi vas prosim za molitev, da bo za nas vse veljalo: »Marija, prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri.«

Ne bom omenjal vseh postaj na svoji življenjski poti. Prejel sem izredne milosti - od rojstva v skromni majhni vasi Grmada, kjer nas je bilo deset otrok. Sem najstarejši in sem vesel, da so tukaj navzoče še tri sestre, pa tudi drugi sorodniki, ki jih prisrčno pozdravljam. Zahvaljujem se za vse dobrotnike, posebno v Švici, kjer sem bil na zdravljenju in kjer sem deloval kot duhovnik. Vsem naj Bog obilno poplača.

Moja tretja beseda pa je beseda vere, upanja in zaupanja ter ljubezni. Vse je Božji dar, dar troedinega Boga. Papež Janez Pavel II. je bil pol leta starejši od mene. Nikoli nisem pričakoval, da bom dočakal tako visoko starost. Bil sem tolikokrat v življenjski nevarnosti, v telesni, še več pa v duhovni.

Za svoje novomašno in škofovsko geslo sem si izbral besede »Dei voluntatem facere« - Božjo voljo spolnjevati. Najprej sem za novomašno geslo - tega se dobro spominjam - hotel izbrati besede o pšeničnem zrnu. Na poti v tiskarno mi je prišlo na misel to geslo. Sedaj je geslo zapisano tudi na grbu zadaj v kapeli. Napis Dei voluntatem facere me vedno znova spominja, naj si za to bolj prizadevam.

In končno iskrena zahvala vam, dragi bratje in prijatelji škofje, vsakemu posebej, zlasti mojemu nasledniku ljubljanskemu nadškofu Lojzetu Uranu, mojemu neposrednemu nasledniku Francu Rodetu, ki ni mogel priti. Zahvalim se vsem v Zavodu sv. Stanislava, toliko lepih zgledov molitve in pomoči doživljam, posebno od direktorja Toneta Jamnika, sestre Mire in drugih sester ter vseh, ki me spremljajo v hiši. Vsem naj bo Bog bogat plačnik. Ostanimo povezani v veri, upanju, ljubezni in molitvi. Bog je z nami in Božja mati Marija - zdaj in ob naši smrtni uri, da bi se nekoč vsi srečali pri Bogu, ker je taka njegova volja. Hvala Bogu zdaj in vekomaj!

Blagoslovi nas vsemogočni Bog Oče, Sin in Sveti Duh po Mariji, Božji in naši materi. Amen.

dr. Alojzij Šuštar
upokojeni ljubljanski nadškof

Pismo prefekta Rodeta nadškofu Šuštarju ob 25. obletnici škofovskega posvečenja

Spoštovani gospod nadškof, dragi Lojze!

Ko sem prejel Tvoje vabilo k zahvalni maši ob 25. obletnici škofovskega posvečenja, je bila moja prva misel zahvala Bogu za dobrega in zvestega pastirja, ki je vodil ljubljansko nadškofijo celih sedemnajst let. Hvala, dragi prijatelj, za vestnost in gorečnost pri opravljanju tako težke in odgovorne službe. Hvala za ljubezen, ki si jo vselej izkazoval bolnim, trpečim, osamljenim in ubogim. Hvala za svetel zgled osebne skromnosti in za neštete ure molitve za ljudstvo, ki Ti je bilo zaupano. Še naprej nas povezuj v veliko družno tistih, ki njih skrbi in potrebe nosiš pred Božje obličje.

Bog ti daj zdravja in miru ob veseli zavesti dobro opravljenega dela.

S spoštovanjem in ljubeznijo,


Tvoj vdani
Franc Rode, prefekt
upokojeni ljubljanski nadškof


    Uvodni pozdrav ob 25. obletnici škofovskega posvečenja

    Spoštovani!

    Prisrčno pozdravljeni v naši hiši ob praznovanju 25. obletnice škofovskega posvečenja nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
    Najprej pozdrav našemu slavljencu nadškofu Šuštarju in njegovemu nasledniku ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu.
    Veseli smo, da je med nami apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello.
    Pozdrav mariborskemu škofu in predsedniku Slovenske škofovske konference dr. Francu Krambergerju, ter škofoma Jožefu Smeju in Antonu Stresu.
    Koprski škof Metod Pirih se je zaradi nujnih obveznosti opravičil, je pa med nami škof Jurij Bizjak, ki ga lepo pozdravljamo.
    Lep pozdravljamo nadškofa Franca Perka, škofa Jožefa Kvasa, Andreja Glavana, ter stiškega opata Antona Nadraha.
    Lepo pozdravljam kanonike ljubljanskega stolnega kapitlja, dekana Teološke fakultete dr. Bogdana Kolarja, vse brate duhovnike, diakone, redovnice in redovnike,
    vse sorodnike naškofa Šuštarja, drage goste in vse, ki ste se zbrali k temu slovesnemu praznovanju.

    Gospod nadškof, v svoji duhovniški in škofovski službi ste velik dar za vesoljno Cerkev, za Cerkev na Slovenskem in za Zavod sv. Stanislava.

    Hišo, v kateri živite, ste s svojo navzočnostjo obdarovali kar na tri načine.
    Najprej takrat, ko ste bili v letih od 1932 do 1940 dijak Škofovih zavodov in ste tu z odliko maturirali; potem tedaj, ko ste kot ljubljanski nadškof storili vse, da je bil Zavod vrnjen in da je tu leta 1993 ponovno začela delovati Škofijska klasična gimnazija in druge enote; po upokojitvi pa ste leta 1997 prišli med nas in ste za našo hišo z molitvijo, darovanim trpljenjem in spremljanjem našega dela zares pravi blagoslov, kar neke vrste angel varuh.

    Gospod nadškof, lepo je, da ste! Vaša bližina in vsa srečanja in pogovori z vami nas duhovno bogatijo, ob vas čutimo človeško toplino in sprejetost.

    Naj Gospod še naprej blagoslavlja Vašo pot in Vas še dolgo ohrani med nami!


    dr. Anton Jamnik
    direktor Zavoda sv. Stanislava





    Pismo sv. očeta Janeza Pavla II. nadškofu Alojziju Šuštarju ob 25. obletnici škofovskega posvečenja

    V svojih molitvah se spominjamo častitljivega brata Alojzija Šuštarja, upokojenega ljubljanskega nadškofa, ko je minilo petindvajset let, odkar je prejel škofovsko posvečenje.

    Cenimo njegovo vztrajno pastoralno delo in mu kot dokaz svoje naklonjenosti z ljubeznijo v Gospodu podeljujemo apostolski blagoslov.


    Janez Pavel II.



    25. obletnica škofovskega posvečenja nadškofa dr. Alojzija Šuštarja

    V torek, 12. aprila 2005, je bilo v Zavodu sv. Stanislava slovesno praznovanje petindvajsete obletnice škofovskega posvečenja upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Praznovanje se je začelo s sv. mašo ob 18. uri v kapeli Zavoda.
    Somaševanja, ki ga je vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, so se udeležili apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló, mariborski škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Franc Kramberger, pomožni škofje msgr. Jurij Bizjak, msgr. Andrej Glavan in msgr. Anton Stres ter upokojeni beograjski nadškof in metropolit msgr. Franc Perko in upokojeni ljubljanski pomožni škof msgr. Jožef Kvas, kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, dekan Teološke fakultete dr. Bogdan Kolar, duhovniki iz Zavoda, nekdanji tajniki in drugi sodelavci, sobratje duhovniki in redovnice ter redovniki, prijatelji, sorodniki nadškofa Šuštarja ter študentje, dijaki in zaposleni v Zavodu sv. Stanislava.
    V pozdravnem nagovoru je direktor Zavod sv. Stanislava in nekdanji nadškofov tajnik dr. Anton Jamnik poudaril velik dar slavljenca za vesoljno Cerkev, za Cerkev na Slovenskem in za Zavod sv. Stanislava. Hišo, v kateri živi, je v svojem življenju obdaril kar trojno: kot dijak v letih 1932 do 1940; kot ljubljanski nadškof, ko je storil vse, da je bil Zavod vrnjen in je tako v njem leta 1993 ponovno začela delovati Škofijska klasična gimnazija ter druge enote; po upokojitvi pa s svojim bivanjem v Zavodu, molitvijo in darovanim trpljenjem. S svojo navzočnostjo je namreč blagoslov za vse, ki jih obkroža.
    V pridigi je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran jubilantovo življenjsko pot primerjal s papeževo, čigar zemeljsko življenje se je končalo v preteklih dneh. Izrazil je občudovanje ob zvestem nadškofovem izpolnjevanju škofovskega gesla »Božjo voljo spolnjevati« ter delom, ki ga je opravil kot ljubljanski nadškof in metropolit. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je namreč bil in še vedno ostaja skupaj s tistimi, ki hočejo pomagati človeku, iskalec in izpolnjevalec Božje volje. Če jo je v letih pred upokojitvijo iskal z dialogom, s posredovanji in obiski v župnijah, jo danes z molitvijo in darovanjem trpljenja. Po besedah nadškofa Urana je prvi molivec v nadškofiji.
    Ob koncu slovesnosti se je slavljenec, upokojeni nadškof Alojzij Šuštar, zahvalil troedinemu Bogu, Božji materi Mariji ter vsem zavetnikom, svojim staršem, bratom in sestram ter vsem navzočim, še posebej apostolskemu nunciju, nadškofu Uranu in vsem škofom. Posebno hvaležnost pa je izrazil sv. očetu Janezu Pavlu II., ki ga je imenoval za ljubljanskega nadškofa in mu 11. marca 2005 pisal pismo ob 25. obletnici škofovskega posvečenja. Poudaril je, da je v svojem življenju prejel velike milosti. S prošnjo se je obrnil k vsemogočnemu Bogu za odpuščanje ter Božjo mater Marijo prosil za pomoč pri izpolnjevanju Božje volje, ki mu v teh letih naroča, naj veliko moli. Svojo zahvalo je sklenil s prepričanjem, da sta Bog in Božja mati Marija z nami ter izrazil željo, da bi se nekoč vsi srečali pri Bogu, ker je taka njegova volja.
    Po končani slovesnosti so se navzoči pozdravili z upokojenim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, se mu zahvalili ter mu čestitali ob praznovanju petindvajsete obletnice škofovskega posvečenja, ki jo praznuje 13. aprila 2005.
    TU SŠK







    Kupi v trgovini

    Izpostavljeno
    39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
    Nalaganje
    Nazaj na vrh