Zapri
Iskanje

Nagrada Prešernovega sklada Branetu Senegačniku

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 03. 12. 2020 / 10:11
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.12.2020 / 07:53
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nagrada Prešernovega sklada Branetu Senegačniku

Nagrada Prešernovega sklada Branetu Senegačniku
Znani letošnji Prešernovi nagrajenci: velika nagrajenca Feri Lainšček in Marko Mušič.

Med nagrajenci tudi stalni sodelavec Slovenskega časa Brane Senegačnik. FOTO: Tatjana Splichal

Z ministrstva za kulturo so ob obletnici rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna sporočili letošnje dobitnike Prešernove nagrade in nagrad Prešenovega sklada. Prejemnika Prešenove nagrade v letu 2021 sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.

Lainšček bo nagrado prejel za delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre). »Lainščkovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture,« je navedeno v utemeljitvi.

Mušič pa bo nagrajen za življenjsko delo na področju arhitekture, v katerem v slovenskem in širšem prostoru Balkana deluje že skoraj 60 let in v njem zaseda prav posebno mesto. Med drugim je arhitekturno zasnoval novo draveljsko cerkev ter spominski park Teharje. V utemeljitvi med drugim piše, da je »izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, prepoznaven v posebni, včasih kontroverzni drži, ki vztraja 'proti toku časa' in arhitekturnim trendom, še vedno lovi duha 'arhitekture za vse čase'«.

Med nagrajenci Prešernovega sklada tudi Brane Senegačnik

Ministrstvo za kulturo je razglasilo tudi šesterico nagrajencev Prešernovega sklada. To bo v letu 2021 prejel tudi pesnik in redni kolumnist mesečne priloge tednika Družina Slovenski čas Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, ki je izšla pri založbi Slovenska matica.

»V tej svoji sedmi zbirki Brane Senegačnik ostaja zvest drži, ki jo goji in tenkočutno poglablja vse od svojih pesniških začetkov leta 1991, ko je izšel njegov pesniški prvenec Srčni grb. Zanjo je značilno usmerjanje ustvarjalne pozornosti v pokrajino notranjega. V tem Senegačnik, sicer tudi klasični filolog, prevajalec, esejist in kolumnist, kljubuje času, ki od poezije pričakuje predvsem angažirano držo, in ostaja vodilni lirični pesnik svoje generacije. Ko rečemo lirični, mislimo na specifični register znotraj širokega polja poezije, za katerega je značilno osredotočanje na povsem osebne doživljaje pesniškega subjekta, ki je tu skorajda povsem zlit s pesnikovo osebnostjo. Čeravno v živem stiku z okolico, iz katere zajema podobe, besede in oblike, ostaja njegovo sidrišče čutenje, čustvovanje in mišljenje, h katerim se vselej vrača kot k najbolj temeljnemu in resničnemu modusu bivanja v svetu, ki je pri Senegačniku obenem tudi mesto srečanja s presežnim,« je v recenziji, objavljeni v Slovenskem času, zapisala Miljana Cunta. Celotno recenzijo lahko preberete TUKAJ.

Pod urednikovanjem Senegačnika pri založbi Družina izhajata tudi dve zbirki, Sozvezdja in Sidera. Zbirka Sozvezdja je namenjena vrhuncem sodobne svetovne poezije, zbirka Sidera pa je namenjena klasičnim delom, ki segajo od začetkov literature do danes. Prav tako je pod njegovo uredniško roko pri založbi Družina izšlo več knjig, kakor tudi več njegovih avtorskih del.

Pogovor z Branetom Senegačnikom, ki smo ga objavili ob svetovnem dnevu poezije, lahko preberte TUKAJ.

V spodnjem videu si lahko ogledate nedeljski pogovor »Poezija ob pripravi nedeljskega kosila« pesnika in esejista Braneta Senegačnika in filozofa in lutnjarja Borisa Šinigoja na virtualnem Slovenskem knjižnem sejmu.



Avtorstvo proslave, ko bodo podelili nagrade, zaupali režiserju Davidu Sipošu

Nagrajenci sklada so še violinistka Lana Trotovšek za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih ter gledališki režiser Tomi Janežič za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Sandi (Aleksander) Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj in arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež, so z ministrstva za kulturo posredovali sklep Upravnega odbora Prešernovega sklada.



Številčnemu upravnemu odboru Prešernovega sklada predseduje slikar, likovni teoretik, doktor filozofije in izredni član SAZU Jožef Muhovič, podpredsednica pa je mezzosopranistka, koncertna in operna pevka Bernarda Fink Inzko.

Nagrade bodo nagrajencem podeljene 7. februarja 2021 na predvečer Prešernovega dne. Avtorstvo proslave in slovesne podelitve nagrad bo po odločitvi upravnega odbora v rokah mladega režiserja, scenarista in producenta Davida Sipoša in njegovega Studia Siposh.

Ta veseli dan kulture letos le virtualno

Letos obeležujemo 220-letnico rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil in odraščal v Vrbi na Gorenjskem. Ta dan zadnjih 20 let praznujemo Ta veseli dan kulture, ko so kulturne ustanove zadnja leta pripravljale brezplačne prireditve. Letos so se te preselile na splet. Virtualne prireditve najdete TUKAJ.

---
PREBERITE TUDI:
- Lirična poezija pa ni nadomestljiva
- Pogovori z vsakomer
- "Dleto, ki kleše dih"

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh