Organizacija Združenih narodov je 16. oktober leta 1976 razglasila za svetovni dan hrane, ki ga letos obhajamo pod geslom Družinsko kmetovanje: Nahranimo svet, skrbimo za planet. Glavni namen svetovnega dneva hrane je osveščanje globalne in lokalne javnosti, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine.

V skladu s podatki Organizacije za hrano in kmetijstvo je na svetu skoraj 570 milijonov kmetij, od teh je več kot 500 milijonov družinskih kmetij, 475 milijonov pa takih, ki obsegajo nekaj manj kot dva hektarja. Družinske kmetije so odgovorne za proizvodnjo večine svetovne hrane in so zato izjemnega pomena za trajnostni gospodarski, okoljski in socialni razvoj.

Njihova vloga je ključna tako pri zagotavljanju prehranske varnosti ter izkoreninjanju lakote in podhranjenosti kot tudi pri izboljšanju življenjskih razmer, upravljanju naravnih virov in zaščiti okolja ter spodbujanju trajnostnega razvoja na splošno, še posebej na podeželju. Zadnji podatki kažejo, da na svetu živi 805 milijonov kronično podhranjenih oseb.

Družinske kmetije zato potrebujejo spodbudno okolje, ki jim bo omogočalo razvoj in vlaganje v inovativnost, da bodo bolj pripravljene na finančna in druga tveganja. Proces uvajanja inovacij mora biti prilagojen sistemu družinskega kmetovanja in tako pri družinskem upravljanju upoštevati razlike med spoloma in medgeneracijske razlike, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Bogate žetve in velike zaloge znižujejo svetovne cene hrane na najnižje ravni v zadnjih 15 letih. Cene hrane so septembra upadle že šesti mesec zapored. Na letni ravni so se znižale za šest odstotkov. Z novim padcem cen hrane je prišlo do najdaljšega obdobja zaporednega upada po koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Najbolj so se pocenili sladkor in mlečni izdelki, sledijo pa žitarice in olje. Na drugi strani meso ostaja drago. Cene mesa so bile namreč v letni primerjavi minuli mesec višje kar za 11,6 %.

Ob tem so v FAO izrazili zaskrbljenost nad posledicami epidemije smrtonosne hemoragične mrzlice ebola, ki se že pozna v delovanju trgov in škodi kmetijskim dejavnostim v zahodni Afriki. Zaradi virusa sta namreč načeta prehranska varnost in visoko število ljudi.

Vir: STA / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)