Na mariborskem okrajnem sodišču je bila za danes razpisana prva javna dražba, na kateri bi na zahtevo družbe SCT v stečaju skušali prodati nedokončani cerkveni objekt v Košakih. Kot so za STA sporočili s sodišča, pa zanimanja za nakup ni bilo, saj ni bila vplačana niti ena varščina. Cerkev tako vsaj za zdaj ostaja last župnije.

Nedokončana cerkev stoji na zemljišču, ki so ga kupili verniki, mariborska nadškofija pa je po smrti župnika p. Francija Pivca, ki je začel z zidavo cerkve,s podjetjem SCT sklenila poravnavo in mu za poplačilo neplačanih del odstopila nadomestno zemljišče v neposredni bližini cerkve. Do sklenitve dogovora pa nikoli ni prišlo, saj so se banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije usedle na zemljišče. Objekt je ocenjen na 1,676 milijona evrov, dolg do propadlega gradbinca pa znaša dobrih 665.000 evrov.

Trenutno dogajanje v zvezi s cerkvijo, posvečeno bl. Antonu Martinu Slomšku, je skladno s predvidevanji, ki jih je v nedavnem pogovoru za Družino izrazil upravitelj župnije v Košakih Igor Ignacij Novak. Njegov odgovor na vprašanje, kaj pričakuje od prve dražbe, je bil jasen: »Iskreno povedano: ničesar. Sodišče je pred dražbo odredilo dva dneva za ogled cerkve, pa ni bilo nikogar. Če spremljate dražbe, na katerih se prodaja premoženje Nadškofije Maribor, vidite, da ni bilo še nič prodano. Pričakujemo torej lahko, da bo dražb več in da se tako odpira čas za nek pameten dogovor.« Po neuradnih informacijah naj bi bila naslednja dražba sklicana še pred sodnimi počitnicami, a na prej kot v naslednjih tridesetih dnevih.



V Košakih so imeli tudi vstajensko mašo na letošnjo veliko noč na cerkvenem pragu.
Foto: arhiv župnije

Župnijski upravitelj Novak je te dni tudi v župnijskem listu Slomškov glas spodbujal ljudi k zaupanju v primerno rešitev zapletenega položaja in solidarnosti. »Kot smo že večkrat poudarili, je stiska, ki jo doživlja naša župnija, naša nadškofija in skupaj z nami vsa Cerkev na Slovenskem, priložnost, da gradimo naše življenje na veri v Boga in da si med seboj bolj pomagamo, kot smo si morda doslej.« V ta namen so v župniji znova začeli s Slomškovo devetdnevnico, ki so jo namenili za svojo župnijo, še posebej pa za rešitev še nedograjene Slomškove cerkve, za katero je bila na okrajnem sodišču v Mariboru razpisana – neuspešna – prva dražba naše cerkve. »Naj bo naša molitev kakor ščit in klic k Božji pomoči, brez katere se iz stiske, ki nas je doletela, sami ne bomo rešili. Bog nam pomagaj!« beremo v košaškem župnijskem listu.

Še vedno pa je velik problem, s katerim se srečuje župnija, dejstvo, da cerkev nima uporabnega dovoljenja. Tako bo moralo občestvo tudi slovesnost prvega obhajila, ki bo v nedeljo, 18. maja, obhajati na cerkvenem pragu.

Cerkev v Košakih pa ni edino cerkveno premoženje, ki je ta čas v postopkih prodaje. V zadnjih tednih je bilo izpeljanih še nekaj neuspešnih dražb premoženja finančno zadolžene mariborske nadškofije, ki so potekale na zahtevo drugih upnikov, predvsem bank. Ta teden pa sta bili na predlog Raiffeisen in Unicredit banke preklicani dražbi za nekdanjo orglarsko delavnico v Hočah ter poslovni kompleks v Mariboru.

Zakaj sta banki predlagali preklic, vse vpletene strani molčijo. V Raiffeisen banki so za STA potrdili, da so podali predlog za odložitev in prestavitev javne dražbe iz poslovnih razlogov, podrobnejših komentarjev pa, da v odprtih postopkih ne dajejo, so še dodali.

Na vprašanje, ali sta banka in mariborska nadškofija morda pred sklenitvijo kakšnega ustreznejšega dogovora, so na Nadškofiji Maribor za STA dejali le, da je o razlogih za preklic potrebno povprašati banke. »V zvezi z dogovori med nadškofijo in njenimi upniki pa vam lahko sporočimo, da pogajanja o regulaciji dolžniško-upniških razmerij potekajo že dalj časa, vendar nas v času iskanja dogovora veže zaveza k molčečnosti, saj bi lahko kakršnakoli informacija samo otežila pogajanja, ki so že tako naporna«, so še dodali.

Kot pa piše današnji Večer, je lahko razlog za umik bank od zahtev po prodaji premoženja dejansko možen dogovor. Škofije Salzburg, Gurk in Gradec naj bi namreč po njihovih informacijah ustanovile sklad za pomoč mariborski nadškofiji, to pa naj bi se zgodilo le, če bodo upniki privolili v izvensodno poravnavo. Sklad ne bi reševal le pastoralnih objektov, kot je Alojzijeva cerkev v Mariboru, ampak tudi druge zgradbe.

Iz Škofije Gradec-Seckau, o kateri se je že nekaj časa govorilo, da bo Mariboru priskočila na pomoč, so za časnik potrdili, da so pogajanja v zaključnih in ključnih fazah. Po izoblikovanju skupnega pogleda in koncepta izvensodne poravnave trenutno poteka intenzivno in konstruktivno usklajevanje z upniki.

Cilj pogovorov je privolitev upnikov v omenjeni koncept, kar bi se moralo po mnenju graške škofije zgoditi v prihodnjih mesecih. Če bo dogovor uspešen, so škofije Salzburg, Gurk in Gradec privolile v ustanovitev sklada za nakup nekaterih posameznih, za mariborsko nadškofijo pomembnih zgradb, s katerimi bi tudi v prihodnje omogočili in podprli dušno pastirstvo, so za Večer pojasnili v škofiji.

Vir: STA