Nadškof Zore je v voščilu opisal velikonočno jutro, ko so tri žene odkrile prazen grob. »Potem pa so se začela srečanja z Vstalim. Marija je še vedno polna žalosti jokala pred praznim grobom. Zaslišala je svoje ime, ki ga je izgovoril glas, ki ga je tako dobro poznala. Obrnila se je proč od groba in verovala. Pred njo je stal Jezus. Srečanja z vstalim Jezusom so prebudila vero tudi v drugih učencih.

Dragi bratje in sestre. Vera živi iz srečanja. Vsem, ki iščete resnico, iskreno voščim, da bi v letošnjem praznovanju Jezusove velike noči doživeli radost srečanja z Njim. Iz tega srečanja bo zaživela vaša vera vanj in obdarovani boste z življenjem, kakršnega ne more dati nič na tem svetu. Srečanje z Jezusom pa korak napoti naprej. Magdaleninega k učencem, vašega k bratom in sestram. Voščite jim: Kristus je vstal. Zares je vstal.«

Tudi pri vstajenjski maši na veliko noč je omenil prazen grob, spregovoril pa je tudi o verovanju v sodobnosti. »Čas, ki ga živimo, potrebuje priče, ki živijo iz vere, ki se je rodila iz srečanja z vstalim Jezusom – kakor Petrova, kakor Magdalenina, kakor vera toliko drugih med nami. Ne glede na vse, kar se dogaja po svetu, „vemo: Kristus je res vstal od mrtvih!“ S takšno vero v srcu nihče in nič ne bo zadušilo našega upanja in nam ne bo vzelo poguma. Poslušamo in beremo o dogodkih, ki v marsičem govorijo o istih poskusih, kot jih je doživel Jezus. Odstraniti krščanstvo z obličja zemlje. Ne bojte se. Ljubiti Kristusa ni odvisno ne od zgradb in ne od vpliva in moči v družbi. Ljubiti Kristusa pomeni verovati v Vstalega, v Živega. In dokler bosta na zemlji samo dva kristjana, ki bosta v srcu živela to ljubezen, bo tudi Jezus sredi med njima. Dokler bodo na svetu takšni kristjani, toliko časa bo Jezus našel vero na zemlji, ne glede na to, kdaj bo prišel.«

Msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl se je pri velikonočni maši osredotočil na veselo sporočilo velike noči.

»Kakšno veselje nas lahko prevzame, če skupaj s Petrom in onim drugim učencem, ki ga je Gospod ljubil, tečemo k praznemu grobu!



Kako lepa in bogata avantura je naše življenje! Potrebno je le sprejeti seme velikonočnega oznanila in pustiti, da v nas raste v soncu ljubezni in obrodi sad v dobrih delih.

Danes vemo, da ima naše življenje svoj cilj, ima obljubljeno deželo. To je zmago življenja nad smrtjo.

Pot k temu cilju je Jezus Kristus, njegovo življenje, živeto kot darujoča se ljubezen in služenje bližnjemu, kot odpuščanje, kot odgovor na nasilje.

Sporočilo velikonočnega praznika je, da je mučeni in križani Jezus iz Nazareta, premagal logiko sovraštva in smrti in se pojavil med nami, kot Gospod živih ter nam kliče, da bo na koncu zmagalo dobro, da bosta zmagali resnica in ljubezen.

Vstali Gospod je z nami na poteh našega življenja, kot znamenje upanja, kot novi človek, ki v naš svet prinaša tisto, kar najbolj potrebujemo, upanje, da bo na koncu slavilo zmago vse kar je dobro!«

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Škof Jurij Bizjak je pri velikonočni maši v koprski stolnici poudaril pomen svetega tridnevja. »Če je brezgrešnega nebeškega poslanca pot peljala v radost preko Golgote, kdo smo mi, navadni smrtniki, da bi takšni poti smeli ugovarjati? Zato apostol upravičeno piše Korinčanom: 'Kajti Judje zahtevajo znamenja in Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa Križanega, Judom pohujšanje in poganom norost, njim pa, kateri so poklicani, Judom in Grkom, Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost' (1 Kor 1,22-24).



Velika noč s svojim tridnevjem tako ne odpravlja nobenega križa, daje pa vsakemu križu smisel in pomen. In s tem je pravzaprav vse rešeno: koliko žrtev in naporov, koliko bolečin in potrpljenja ljudje brez pomisleka jemljemo nase, če vemo, čemú in zakaj, če vidimo smisel in pomen! Kar te ne povozi, te okrepi. In vse gre vedno na odštevanje: Nikoli ni treba reči: Na, zdaj pa še ena! Vedno raje: Na, pa bo spet ena manj! Sam nosilec velikonočnega tridnevja je zelo oprijemljiv: 'Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko!' (Mt 11,29-30).«

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Škof Andrej Glavan je pri maši na velikonočno nedeljo dejal, da je velika noč praznik življenja. »Velika noč je praznik življenja. V 4. stoletju je Cerkev prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni določila za praznovanje Velike noči, ker ta čas sovpada s prebujanjem narave. Ni čudno, če ta praznik nekateri jemljejo le kot praznik pomladi, praznik ponavljajočega večnega kroga rasti in umiranja oziroma kot triumf narave, čeprav ne gre za definitivno zmago življenja, ampak gre za iluzijo, saj to, kar se danes rodi, ni isto, kar je včeraj umrlo.



Ali so tudi človeške sanje o večnem življenju, ki so navzoče v vsakem človeku, iluzija? O tem mladi ljudje in tudi v srednjih letih, vsaj dokler so zdravi, ne razmišljajo. Vsaj v zrelih letih in v starosti pa se to vprašanje zaostri. Ali smo tudi ljudje kot drevo, ki se nekega dne zruši in se nikoli več ne obnovi?«

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Murskosoboški škof Peter Štumpf je pri velikonočni maši spomnil na 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini in spregovoril o veri za ljudi in Jezusa.

»Kristusov prazen grob je preizkušnja za našo vero, pa tudi za poštenost in odgovornost. S to preizkušnjo se je naprej soočila Marija Magdalena, ki je prva našla prazen grob, nato pa še apostola Peter in Janez (prim. Jn 20, 1-9). Verski dvomi so celo nekaj nujnega, saj vero preskušajo in jo krepijo. Velika noč je zato prazniki, ki nas vabi k hrepenenju po Kristusu. Brez hrepenenja ni iskanja. Kdor hrepeni po Kristusu, ga bo našel, četudi bo zato šel skozi preizkušnje. Krščanska vera je boj s samim seboj, večkrat pa tudi z drugimi, za Kristusa. Ta boj se konča z našim vstajenjem od mrtvih.



Naj nam bo velika noč lepa in sveta. Lepa, ker je praznična. Sveta, ker je Božja. Kristus je vstal, aleluja. Res je vstal, aleluja. V Kristusu bomo vstali tudi mi, aleluja.«

Upravitelj celjske škofije Rok Metličar

Upravitelj celjske škofije Rok Metličar je poudaril sporočilnost svetega tridnevja in velike noči.

»Če bi skušal poimenovati s posameznimi besedami dogodke zadnjih dni velikega tedna, bi za veliki četrtek izbral za krizmeno mašo besedi obljuba in olje, za večerne obrede pa kruh in vino. Za veliki petek tema, za veliko soboto molk, za vigilijo luč, velikonočno jutro pa bi izrazil z besedo veselje.

Evangeliji pripovedujejo, da sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob, kamor so Jezusa položili po njegovi smrti, in sta od angela slišali pretresljivo vest o njegovem vstajenju. Hitro sta torej zapustili grob in »s strahom ter velikim veseljem«, kakor omenja evangelist, stekli, da bi sporočili učencem veselo novico. Jezus pa jima je prišel naproti in rekel: »Pozdravljeni!« (Mt 28,8–9) Ponudi jima veselje odrešenja: Kristus živi, je Tisti, ki je premagal zlo, greh in smrt. On je navzoč sredi med nami kot Vstali, »vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Zlo nima zadnje besede o našem življenju. Vera v Kristusa Odrešenika nam pravi, da Božja ljubezen zmaguje.«

Fotografije so iz velikonočne vigilije, 20. aprila, v celjski stolnici sv. Danijela
Foto: Jože Potrpin