Ponosna sem, da tudi naša zastava plapola pred Organizacijo združenih narodov. Velika zahvala vsem, ki so si za to prizadevali. Naj ne bo zaman …, če bo svet zaradi Slovenije za zvezdni utrinek lepši, hvala Bogu.

Bila sem srednješolka, imeli smo različne krožke, najbolj so bili zanimivi tisti, ko smo pogledali, kaj se dogaja po svetu. To je bilo v časih, ko je, če sploh je, imela vsaka vas samo en televizor. Med našimi dijaki je bil nadobuden dijak, kasnejši novinar, ki nam je »zmešal« glave z OZN. Prepričani smo bili, da lahko spremenimo svet. Takrat je bila še vedno aktualna smrtna kazen in ure in ure smo debatirali, kako svet rešiti te sramote. Nismo toliko razpravljali o kriminalcih, ki bodo itak prej ali slej umrli, temveč o »rabljih«, ki jo izvajajo. Podučili smo se o vseh postopkih usmrtitve in ugotovili, da stoji za tem poleg obsojenca veriga ljudi, ki o tem odločajo in tudi vršijo. Zelo nas je skrbela njihova vest, pa ne le njihova, tudi vest družine, prijateljev,...