Sliki Fortunata Berganta Prestar in Ptičar, ki sta vse od konca druge svetovne vojne veljali za izgubljeni, sta bili letošnjo pomlad po naključju najdeni v Ljubljani, poročajo na spletni strani Reporterja.

Razstavljeni bosta v Narodni galeriji

Muzejski svetnik Ferdinand Šerbelj iz Narodne galerije jih je videl, ko je opravljal delo sodnega izvedenca in cenilca za likovno umetnost. Narodna galerija je sliki odkupila. Ker sta potrebni restavriranja in raziskave, kdo so bili njuni lastniki oziroma kakšna je bila njuna skrivnostna pot do zdaj, ju bodo skupaj z drugimi deli slikarja Berganta predstavili naslednje leto na razstavi v Narodni galeriji.

Doslej so obstajale le črno-bele reprodukcije iz leta 1922, ko sta bili sliki na ogled na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani. Kot so še zapisali na spletni strani Reporterja, sta bili sliki last N. Hudovernika. Jožef Hudovernik, ki mu je najbrž grozila zaplemba premoženja, ju je po vojni dal prijatelju, katerega potomci, ki želijo ostati anonimni, so ju našli ob natančnejšem pregledu zapuščine.

Sliki sta dobro ohranjeni, je povedal Ferdinand Šerbelj na tiskovni fonferenci v ponedeljek, 21. novembra, v Narodini galeriji. Sta tudi intaktni, kar pomeni, da na njih niso bile izvedene poznejše preslikave. Rahlo poškodovan je Prestar - kar delujejo kot materina znamenja na obrazu, je poškodba, ki je bila narejena z orožjem, najverjetneje s pištolo na šibre. To priča o tem, da gre za zelo staro poškodbo, pištole na šibre so namreč poznali v 18. stoletju.

Sliki bodo najprej restavrirali, za jesen pa načrtujejo razstavo o slikarju Fortunatu Bergantu. Na njej ne bo predstavljen celoten umetnikov opus, ampak izbor in seveda Ptičar in Prestar. Kot je še povedal Šerbelj, je bila zadnja razstava o Bergantu na ogled leta 1951, od tedaj pa se jeveleposlaništvo japonske praznovanje cesarjevega rojstnega dne do zdaj nabralo veliko novih spoznanj.

Najstarejši slovenski žanrski sliki

Sliki Ptičar in Prestar se štejeta za najstarejši slovenski sliki v zvrsti žanrskih motivov (prvi posvetni sliki, dotedanje so služile religioznim motivom). Sliki sta karakterizirana portreta, v njiju je Bergant uprizoril personifikacijo čutov. Slika Ptičar simbolizira sluh, Prestar pa okus. Obe sta nastali leta 1761 pod vplivom neapeljskega slikarstva. Do leta 1945 sta bili v zasebni lasti, nato je za njima izginila vsaka sled.

Bergantov opus

Fortunat Bergant (njegov priimek se zapisuje tudi kot Wergant, Wergand ali Vergant) je bil slovenski baročni slikar. Rodil se je 6. septembra 1721 v Mekinjah pri Kamniku, umrl pa 31. marca 1769 v Ljubljani. Študiral je v Rimu in se podpisoval kot Accademicus Capitolinus.

Njegova dela spadajo v sam vrh slovenskega baroka. Najpogostejši motivi imajo nabožno vsebino, ukvarjal pa se je tudi s portreti. Večinoma je ustvarjal za plemiške in samostanske cerkve. Med najlepše spadajo oltarne slike za Križno Goro nad Ložem Kristus na Oljski gori, Bičanje, Križanje. Za frančiškansko cerkev v Nazarjah je naslikal Zamaknjenje sv. Frančiška, za Veselo Goro pri Šentrupertu na Dolenjskem pa sv. Janeza Nepomuka: oba svetnika sta upodobljena v zaneseni zamaknjenosti.

Med Bergantovimi izgubljenimi deli so še slika na banderi, Greben nad Gradiščem v Tuhinju iz leta 1746 ter dve sliki za Križno goro pri Ložu in Marija Tolažnica iz leta 1763.

Vir: Reporter, STA, arhiv Družine, Wikipedija