Maša in spominska slovesnost za žrtve snežnih plazov med ruskimi vojnimi ujetniki

V več snežnih plazovih, najhujši je bil 8. marca 1916, je pri gradnji ceste prek prelaza Vršič (gradilo jo je več kot deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov), da bi bila omogočena preskrba avstrijske vojske iz zaledja, umrlo okrog tristo ruskih vojnih ujetnikov ter manjše število njihovih avstrijskih stražarjev. V spomin na te in druge žrtve »ceste smrti« pri Rusih (več sto jih je pomrlo zaradi izčrpanosti, bolezni, slabe hrane in visokogorskega terena) so preživeli ruski vojni ujetniki leta 1917 postavili Rusko kapelico, pri kateri počivajo umrli, del ujetnikov pa je tudi pokopan na grobišču pod Erjavčevo kočo. Pri tej kapelici so se preživeli Rusi po vojni tudi srečevali. Od leta 1992 pa se pri njej na nedeljski spominski slovesnosti pri sami kapelici dobivajo predstavniki Rusije in Slovenije, cerkveni del spomina na tragično preminule Ruse in druge žrtve prve svetovne vojne pa je dan pred tem v župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije v Kranjski Gori. Tokrat je bilo to v soboto, 28. julija, zvečer in v nedeljo, 29. julija, dopoldne.



Sobotni del spominskih slovesnosti v Kranjski Gori se je na trgu pred cerkvijo začel s koncertom domačega pevskega zbora v narodnih nošah in ruskega moškega cerkvenega pevskega zbora iz novospasenskega samostana v Moskvi s solistoma.



Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit mons. Alojz Uran, pri maši pa so se mu pridružili tudi gostje iz ruske pravoslavne Cerkve na čelu z belgorodskim in starooskoljskim metropolitom Ioanom, s katerim se je nadškof že pred tem srečal v prostorih kranjskogorskega župnišča. Tam sta si bila v pogovoru edina: pravoslavni in katoličani smo si še najbliže v molitvi. Ta je tudi najbolj potrebna, če hočemo napredovati po poti do ponovne cerkvene edinosti. Nadškof Uran je v govoru pri maši poudaril, da spomin na nesrečno umrle ruske vojne ujetnike, zasute pod snegom, ne sme biti le spomin na »tragedijo, ki jih je doletela, marveč priložnost za povezovanje na človeški in krščanski ravni«. Priložnost za to je najvišjima cerkvenima predstavnikoma na slovesnosti že dala nevihta, ko sta drug ob drugem pod enim dežnikom prisluhnila odličnim ruskim pevcem, nadškof Uran pa jim je s svojim krasnim tenorjem pritegnil in celo preglasil solista pri Kalinki, je povedal metropolit Ioan. Vsem v Sloveniji, ki skrbijo za Rusko kapelico in njeno okolico ter pripravljajo vsakoletne tradicionalne spominske slovesnosti, se je zahvalil za to skrb. Dodal pa je, da kulturni in cerkveni stiki ob Rusom svetem cerkvenem objektu in spominu veliko pripomorejo k dobrim odnosom med njimi in Slovenci na omenjenih ravneh, pa tudi tako pomenljivi darili, kot sta bili podoba brezjanske Marije s slovenske cerkvene strani in Bogorodice z ruske pravoslavne strani.



K dobrim odnosom bo prav gotovo pomagala tudi monografija Ruska kapelica pod Vršičem v slovenskem in ruskem jeziku dr. Zvonke Zupanič Slavec in Petre Testen ter več drugih uglednih avtorjev. To dragoceno dokumentarno delo so po maši predstavili v dvorani hotela Larix v Kranjski Gori.