Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Najnovejše odkritje arheologa Ivana Šprajca pritegnilo pozornost vsega sveta

Za vas pišejo:
Urška Leskovšek, M. M.
Objava: 06. 07. 2023 / 12:19
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.07.2023 / 12:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Najnovejše odkritje arheologa Ivana Šprajca pritegnilo pozornost vsega sveta
Ivan Šprajc in Aleš Marsetič. FOTO: Octavio Esparza Olguin

Najnovejše odkritje arheologa Ivana Šprajca pritegnilo pozornost vsega sveta

Pod vodstvom slovenskega Ivana Šprajca je raziskovalna skupina, katere del je bil tudi geodetski strokovnjak Aleš Marsetič, v tropskem pragozdu južne Mehike odkrila ostanke še nepoznanega majevskega mesta, ki so ga poimenovali Ocomtun, kar v jukateškem majevskem jeziku pomeni kamniti steber.

»V arheologiji Majev je tradicija, da se najdišča poimenuje po njihovih značilnostih oz. posebnostih ali pa po kakšnih posebnih okoliščinah pri odkritju. V našem primeru smo našli veliko kamnitih stebrov, zato smo se odločili za takšno poimenovanje,« je za STA dejal Šprajc.

Osrednje območje na vzpetini

Najdišče Ocomtun ima osrednje območje, ki se nahaja na vzpetini, obdani z obsežnimi mokrišči, in vključuje tudi več piramidastih struktur, visokih do 15 metrov. Poleg piramid in sicer neokrašenih kamnitih stebrov, ki so po Šprajčevih besedah verjetno predstavljali dele vhodov stanovanjskih in drugih objektov, pa so na najdišču med drugim našli tudi tri trge z večjimi stavbami in igrišče za igre z žogo, ki so bile močno vpete v majevsko kulturo.

Pomembno regionalno središče

Mesto najdišča in sama odkritja nakazujejo, da je bil Ocomtun najverjetneje pred približno 1000 leti pomembno regionalno središče tedanje majevske družbe, zaton pa je najbrž doživel med 9. in 11. stoletjem, kar se sklada s časom propada majevske kulture v tej regiji. Do odkritja pravzaprav nihče ni vedel, kje natančno naj bi se mesto nahajalo.

Ivan Šprajc in njegova ekipa med odkrivanjem majevskega mesta Ocomtun. FOTO: Octavio Esparza Olguin

Čaka jih še veliko dela

Majevska civilizacija, ki je danes poznana predvsem po svojih naprednih koledarjih, se je raztezala čez ozemlja današnje jugovzhodne Mehike, celotno Gvatemalo in Belize ter čez Salvador in zahodne dele Hondurasa. Raziskovalci pravijo, da jih tam čaka še veliko dela in da bi lahko na naslednjo odpravo, v okviru katere bi se tokrat lotili raziskovanja območja južno od Ocomtuna, odšli že v naslednjem letu, še piše STA.

Kaj jih žene naprej?

»Za to delo moraš biti malo nor,« je Šprajc nedavno dejal za BBC. »Biti moraš previden glede kač, žuželk, jaguarjev in vsega drugega. Ampak nekaj nas žene. Malo moraš potrpeti, če želiš najti nekaj, kar je malo ljudi kdaj videlo, kar je bilo skrito toliko stoletij.«

Leta 2013 sta slovenski arheolog in njegova ekipa odkrili prej neznano mesto iz 8. stoletja s 40.000 prebivalci, ki ga je pogoltnil pragozd, imenovano Chactun. Leto pozneje so odkrili še dve mesti Majev – Lagunita in Tamchen, ki sta bili opuščeni pred približno 1200 leti.

Nalaganje
Nazaj na vrh