Sam dvig deblaka je plod večletnega sodelovanja med Društvom za podvodne dejavnosti Bled, Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavodom za podvodno arheologijo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki bo s pomočjo restavratorskega centra tudi poskrbel za njegovo ohranitev izven globin jezera.

Tudi naši predniki so pluli po jezeru

Kot je za STA pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.

"To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo," je povedal Gaspari in dodal, da je uporabo Blejskega otoka v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od danes dvignjenega čolna.

"Najdbe obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistim obdobju na otoku že nekaj dogajalo," je dejal Gaspari in pojasnil, da so začetki pokopavanja na Blejskem otoku nekoliko mlajši. Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru.

Plovilo gre v konservacijo, nato bo na ogled javnosti

Ker voda tovrstne ostanke izjemno dobro ohranja, je bilo po odkritju za deblak najvarneje, da še nekaj let ostane na dnu jezera. Ko ga namreč enkrat dvignejo na površje, se na zraku izjemno hitro začne proces razkroja lesa. Deblak bodo tako v oskrbo nemudoma prevzeli strokovnjaki v Restavratorskem centru ZVKDS. Kot pojasnjuje Katja Kavkler, se bodo najprej lotili površinskega čiščenja in odstranjevanja sedimentov ter nečistoč. Sledilo bo globinsko čiščenje. Ključno pa bo utrjevanje z melaminsko smolo in zatem počasno sušenje.

Po dobrih dveh letih se bo deblak kot konserviran razstavni eksponat lahko vrnil na Bled, čimer se strinja tudi blejski župan Janez Fajfar. "Gre za del naše zgodovine, ki jo bo treba primerno predstaviti. Zato bomo v okviru Zavoda za kulturo Bled napeli vse sile, da bi na Bledu prišli do posebnega arheološkega muzeja," je napovedal župan in dodal, da je trenutno večina najboljših blejskih najdb hranjena drugod, za deblak pa bi si zelo želeli, da bi bil na ogled na Bledu.