Najbolj primerno izhodišče za krožni izlet po Begunjščici je Ljubelj. S parkirišča pred predorom gremo čez cesto do makadama pod nekdanjim hotelom. 

Neoznačena, vendar zelo obiskana pot proti planini Prevala, se začne na koncu makadamskega parkirišča pod nekdanjim hotelom na Ljubelju. FOTO: Andrej Praznik 

Na njegovem koncu se začne neoznačena steza proti planini Prevala, ki se skrije med drevje, gre po polici mimo bunkerja in se požene v dolg predor, ki ga je dal ob koncu 19. stoletja izkopati baron Julij Born. 

Hodimo po nekoliko izpostavljeni polici. FOTO: Andrej Praznik 

Predor, ki je večinoma tako visok, da lahko hodimo vzravnani, mu je olajšal dostop do lovišč na južni strani Begunjščice. 

Za manjšim meliščem nas čaka predor, ki so ga izkopali ob koncu 19. stoletja. FOTO: Andrej Praznik 

Izhod iz predora. FOTO: Andrej Praznik 

V nadaljevanju gremo mimo Marijinega počivališča, prečimo melišče in se pridružimo širši poti. Ko zagledamo oznake planinske poti iz Podljubelja, smo že na robu planine, ki leži na 1.311 metrov visokem sedlu. Prve pastirske koče na tem kraju, za katere obstajajo pisni podatki, so postavili v začetku 19. stoletja. Begunjščica je bila sicer v preteklosti znana po košnji. Fantje in možje iz Begunj so z derezami na nogah kosili strma travnata pobočja vse do vrha. Medtem ko na tabli prebiramo zanimivosti, nas radovedno opazujejo mladi bikci. Dva najbolj razposajena sklonita glavi in se dotakneta s čeli, vendar jima krava s sunkom v bok takoj pokaže, da sta še premlada za tako petelinjenje.

Planina Prevala. Od tu naprej hodimo po markirani poti. FOTO: Andrej Praznik 

Pri lesenem križu nasproti planšarije se zapodimo v strmo pobočje. Ko steza znova pokuka iz objema dreves, je planina že globoko pod nami. Čez skale se zavihtimo na travnato pobočje, kjer se pase velika čreda ovc.

Ko je za nami najstrmejši del poti, srečamo veliko čredo ovc. FOTO: Andrej Praznik 

Mimo njih nadaljujemo navkreber na greben in na vrh, kjer sta betonski steber in panoramska plošča. Okrog nas se je zgostila megla, zato ne vidimo ničesar. Če je ne bi bilo, bi nas navdušil pogled na Blejsko jezero in množico gora.

Grebena in vrha se oprijema megla. FOTO: Andrej Praznik 

Z vrha krenemo na zahod proti Roblekovemu domu na Begunjščici (1.653 m). 

Veliki vrh, najvišja točka razpotegnjene Begunjščice. FOTO: Andrej Praznik 

Približno dvajset minut pred njim prispemo do razpotja. Pot proti Zelenici zavije na sever. Spuščamo se čez skrotasto pobočje, ob jeklenici preskočimo skalnat prag, se oprimemo novih klinov, prečkamo veliko melišče, krenemo znova navkreber ter se med ruševjem in vrbami spustimo na Zelenico. Od tam nadaljujemo navzdol po nekdanjem smučišču do Ljubelja.

Dvajset minut pred Roblekovim domom zavijemo proti Zelenici. FOTO: Andrej Praznik 

Če se želite izogniti nekoliko zahtevnejšemu odseku pred Zelenico, lahko z razpotja nadaljujete do Roblekovega doma in potem proti Tinčkovi koči, vendar boste naredili precejšen ovinek. 

Pot postane nekoliko zahtevnejša. FOTO: Andrej Praznik 

Od Roblekovega doma se lahko čez južno pobočje Begunjščice vrnete do planine Prevala. Izlet pa lahko opravite tudi v obratni smeri kot mi. Tako boste po zahtevnejši poti hodili navkreber in ne navzdol. Možnosti za prijeten izlet je torej veliko. Počakati je treba le še na lepo vreme.

Planinski dom na Zelenici. FOTO: Andrej Praznik 

Begunjščica (2.060 m)

Izhodišče: Ljubelj.

Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na priključku Podbrezje, od koder nadaljujemo vožnjo mimo Tržiča do Ljubelja. Avto pustimo na brezplačnem parkirišču desno pred predorom ali na plačljivem makadamskem parkirišču pod nekdanjim hotelom.

Kratek opis poti: Z Ljubelja gremo po neoznačeni, a priljubljeni Bornovi poti do planine Prevala. Tam se poženemo strmo navkreber proti Velikemu vrhu, ki je najvišja točka Begunjščice. Z vrha nadaljujemo proti Roblekovemu domu, vendar dvajset minut pred njim zavijemo proti Zelenici. Od tam pa se po nekdanjem smučišču spustimo na Ljubelj. Bornova pot gre skozi dolg predor, zato potrebujemo svetilko. Na nekaj izpostavljenih krajih je zavarovana z jeklenico. Tudi pot proti Zelenici je zavarovana z jeklenico in nekaj klini. Ta odsek je nekoliko zahtevnejši.

Dolžina vzpona: 3 ure in 30 minut.

Dolžina krožne poti: približno 7 ur.

Višinska razlika: 1.000 metrov.

Zemljevid: Karavanke – osrednji del, 1 : 50.000.

Maša: V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Tržiču je maša v nedeljo ob 9. uri (tako je do konca avgusta).