Med vožnjo z avtom ob 60 kilometrov dolgi Idrijci lahko na več krajih vidimo kopalce. Najbolj znana kopališča so v naselju Reka, na Slapu ob Idrijci ter ob sotočju Idrijce in Bače. Malo naprej od slednjega zavijemo v naselje z zanimivim imenom Postaja (110 prebivalcev). V njem je železniška postaja Most na Soči z brezplačnim parkiriščem.

Izlet začnemo pri železniški postaji Most na Soči v naselju Postaja. FOTO: Andrej Praznik

Če imate kolo, ki se ne boji makadama, lahko krenete proti Mostu na Soči po levi strani Idrijce, drugače pa je treba nazaj na precej prometno glavno cesto. Most na Soči (412 prebivalcev), ki se je nekoč imenoval Sv. Lucija, stoji na pomolu nad sotočjem Idrijce in Soče. Tu je bilo že v železni dobi pomembno naselje. Danes je največja znamenitost kraja akumulacijsko jezero, ki je nastalo pred drugo svetovno vojno.

Na številnih krajih ob poti se lahko osvežimo z vodo. Prvič že na koncu makadama na robu Mosta na Soči. FOTO: Andrej Praznik

V središču naselja zavijemo proti Tolminu. Na zelo prometni cesti ostanemo le pol kilometra, saj se potem začne kolesarska steza. Preden se zapodimo po njej, se lahko desno od križišča osvežimo pri izviru Pod grmom. Kolesarska steza gre sprva ob cesti, za galerijo pa se spusti do Soče, ki nas očara s smaragdno barvo. 

Pogled na Most na Soči in jezero ob njem z razgledne Senice. Fotografija je bila posneta pred nekaj leti, ko še ni bilo kolesarske steze. FOTO: Andrej Praznik

Pred izlivom Tolminke ostro zavijemo navkreber in potem navzdol čez most ter nadaljujemo v Tolmin (3.196 prebivalcev). Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1065, v njegovem grbu pa je letnica 1713, ko je izbruhnil velik kmečki upor. Iz najstarejšega dela naselja z ozkimi ulicami krenemo mimo župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja proti južni strani Kozlovega roba. Na tem osamelcu so ostanki gradu, obiskovalce pa navduši tudi lep razgled.

Kolesarska steza med Mostom na Soči in Tolminom. FOTO: Andrej Praznik

Valovita stranska cesta nas v nadaljevanju popelje skozi več naselij, ki so nekaj sto metrov oddaljena od Soče. Za vasjo Volarje stoji na samem cerkvica sv. Brica, pred vasjo Kamno so ostanki vojaškega pokopališča, tri kilometre naprej je nad cesto cerkev sv. Lovrenca z grobom Simona Gregorčiča. Mimo teh zanimivosti prispemo do Napoleonovega mostu. Na drugi strani Soče je Kobarid (1.071 prebivalcev), ki se je v zgodovino najbolj zapisal oktobra 1917. Takrat so avstro-ogrske in nemške sile prebile italijansko obrambno črto in soška fronta se je sesula.

Središče Tolmina. FOTO: Andrej Praznik

V Kobaridu zavijemo proti vasi Svino, pred njo pa proti vasi Sužid. Makadamsko cesto med njima urejajo (če vam makadam ne ustreza, greste lahko iz Kobarida proti Robiču po glavni cesti), vendar smo v soboto po njej vozili brez težav. Za Sužidom se začne nova asfaltna pot, ki nas pripelje do vodnjaka z letnico 1917. Med prvo svetovno vojno so tu zgradili ozkotirno železnico. 

Cerkev sv. Brica za vasjo Volarje. FOTO: Andrej Praznik

Po vojni so jo podaljšali do Čedada in Kobarida ter jo odprli za civilni promet, leta 1932 pa so jo opustili. Kmalu znova prispemo do ceste, ki nas skozi vas Robič pripelje do Nadiže. Ob njej je množica kopalcev in babilon jezikov. Zlezemo v kopalke in zabredemo v vodo, ki ima prijetnih dvajset stopinj. Ko se namakamo v tolmunu, nam ni niti malo žal, da smo s seboj tovorili veliko kopalno brisačo.

Kobarid in Krn. FOTO: Andrej Praznik

__________________________________________________________________________

Izhodišče: železniška postaja Most na Soči v naselju Postaja.

Dostop: Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Logatec, od koder nadaljujemo vožnjo skozi Idrijo proti Mostu na Soči. Pol kilometra za križiščem, kjer se nam pridruži cesta iz Baške grape, zavijemo levo čez most v naselje Postaja, kjer je brezplačno parkirišče.

Vodnjak ob nekdanji vojaški železnici. FOTO: Andrej Praznik

Pot: Postaja–Most na Soči–Tolmin–Dolje–Gabrje–Volarje–Selišče–Kamno–Ladra–Kobarid–Sužid–Robič–kopališče pri Nadiži. Pot je rahlo valovita, vendar ni posebej naporna. Vozimo po kolesarski stezi in manj prometnih lokalnih cestah, nekaj malega je tudi makadama, ki pa se mu lahko izognemo. Vračamo se po isti poti. Ob njej se lahko na več mestih osvežimo s hladno pitno vodo.

Dolžina: dobrih 30 kilometrov v eno smer.

Nadiža pri Robiču. FOTO: Andrej Praznik

Zemljevid: Kobarid – Nadiške doline – Tolmin (turistični in kolesarski zemljevid) 1 : 55.000. Pot je podrobno predstavljena tudi na www.pot7rek.net.

Nedeljska maša: V župnijski cerkvi sv. Lucije na Mostu na Soči je maša vsako nedeljo ob 10. uri.