Slovaška meri 49.035 kvadratnih kilometrov in ima 5,4 milijona prebivalcev. Čeprav nima morja, je precej razgibana. Njena najnižja točka ima nadmorsko višino 94 metrov, Gerlachovsky štit v Tatrah pa je visok 2.654 metrov.

Jugozahod Slovaške je precej ravninski, če potujemo naprej proti severu, pa nas kmalu objamejo vzpetine. Domačini in turisti radi obiskujejo Malo in Veliko Fatro na severozahodu države. Najvišji vrh Male Fatre je 1.709 metrov visoki Velky Krivan. Dobrih 70 kilometrov vzhodno od njega pa se dviga Krivan v Visokih Tatrah.

Tatre na severu Slovaške so najvišji del Karpatov, 1.400 kilometrov dolgega gorovja, ki v loku povezuje jugovzhodno in srednjo Evropo. Južno od reke Vah so Nizke Tatre (Ďumbier, 2.043 m), ob meji s Poljsko pa so Visoke Tatre. Krivan leži v njihovem zahodnem delu, tik pred Koprovo dolino, onkraj katere se začenjajo Zahodne Tatre (Bystra, 2.248 m).

Krivan leži severovzhodno od mesta Liptovsky Mikulaš, ob katerem je po prostornini največje slovaško umetno jezero Liptovska mara. Prebivalci tega dela Slovaške so bili dolgo prepričani, da v Tatrah ni višje gore od Krivana. Njihovo prepričanje je ovrgel Anglež Robert Townson, ki je leta 1793 izmeril njegovo višino. Dve desetletji prej, 4. avgusta 1773 (ali 1772), je na Krivan priplezal evangeličanski duhovnik Andrej Jonaš Czirbes iz Spišske Nove Vesi. To je bil prvi dokumentirani vzpon na goro. Leta 1794 je bil na Krivanu Baltazar Hacquet, ki je prej kot rudniški zdravnik deloval v Idriji, leta 1840 pa saški kralj Friderik Avgust II., ki je dve leti prej na Gori nad Polhovim Gradcem občudoval Blagajev volčin. Leta 1841 je bil prvi slovaški narodni vzpon na Krivan, ki so se ga udeležili buditelji Ludovit Štur, Michal Miloslav Hodža in Jozef Miloslav Hurban.

Kažipoti pri parkirišču. FOTO: Andrej Praznik

Krivan je v poletnih mesecih zelo oblegan. Najprimernejše izhodišče za vzpon nanj so Tri studničky zahodno od Štrbskega Plesa. 

Tri studničky. FOTO: Andrej Praznik

A treba je biti dovolj zgoden. Čeprav je tamkajšnje parkirišče precej veliko, je včasih povsem zasedeno. Sprva se vzpenjamo po gozdu, nato med ruševjem in po skalah. 

Sprva se vzpenjamo po gozdu. FOTO: Andrej Praznik

V vršnem delu je treba uporabiti tudi roke, vendar vzpon vseeno ni posebej zahteven. Na vrhu stoji lesen dvojni križ, kakršen je v slovaškem grbu. Ker se vsi fotografirajo ob njem, ga je v objektiv težko dobiti brez ljudi. Razgled z vrha je imeniten. Okrog je polno vrhov, v dolinah so jezerca, na jugu se vleče ravnina s polji in naselji.

Križ na vrhu. FOTO: Andrej Praznik

Krivan je drugi najvišji vrh v Tatrah, na katerega pelje označena planinska pot. Višji je le Rysy. Dva njegova vrhova sta na Slovaškem, tretji (2.499 m) pa je najvišja točka Poljske. Zato je na Rysyju še večja gneča kot na Krivanu, a o tem podrobneje kdaj drugič. Še več fotografij Andreja Praznika si lahko ogledate na dnu članku. 

Gneča na vrhu. FOTO: Andrej Praznik

---

Krivan (2.494 m)

Izhodišče: Tri studničky približno 12 kilometrov zahodno od Štrbskega Plesa.

Dolžina vzpona: 4 ure.

Dolžina krožne poti: 7 do 8 ur.

Višinska razlika: 1.355 m.

Kratek opis poti: S plačljivega parkirišča se spustimo do lesenih koč (Tri studničky), od koder se skozi gozd, med ruševjem in po odprtem vzpnemo do razpotja v Krivanskem žlebu. Od tam nadaljujemo strmo navkreber na skalnat greben in po njem na razgleden vrh. Če želimo prehoditi krožno pot, gremo nazaj grede na razpotju v Krivanskem žlebu proti Štrbskemu Plesu. Ko prispemo do Jamskega plesa, zavijemo proti izhodišču. Pot je odlično označena. Markacije so različnih barv. Do Krivanskega žleba se vzpenjamo po zeleni poti, nato do vrha po modri. Po tej se nazaj grede spustimo do Jamskega plesa, od koder se po rdeči poti vrnemo do izhodišča. V vršnem delu moramo pri lažjem plezanju čez skale večkrat uporabiti roke. V lepih poletnih dneh sta obe poti na Krivan zelo obljudeni. Za vzpon je potrebna planinska oprema.

1/9