Lansko jesen smo na tem mestu opisali njen prvi del od Kanala prek Marijinega Celja do Svete Gore in pod Jelenkom nazaj v Kanal, tokrat pa pojdimo še od Marijinega Celja do Stare Gore. 

Marijino Celje. FOTO: Andrej Praznik

Marijino Celje leži na slemenu Kanalskega Kolovrata nad vasjo Lig (133 prebivalcev). Na tem kraju je že v 14. stoletju stala cerkvica sv. Zenona, v drugi polovici 18. stoletja pa so postavili sedanjo cerkev z dvema zvonikoma. Ker so vanjo prinesli kopijo Marijine podobe iz Mariazella v Avstriji, se jo je prijelo ime Marijino Celje.

Zaselek Markiči. FOTO: Andrej Praznik

Marijino Celje (678 m) in Stara Gora (618 m) ležita na podobno visokih vzpetinah, ki ju ločuje ozka dolina ob reki Idriji. Zato nas najprej čaka približno 470 višinskih metrov spusta, potem pa še – ker je pot v Italiji bolj valovita – skupno več kot 600 metrov vzpona. Od Marijinega Celja se vrnemo do transformatorja, kjer nas kažipot usmeri na gozdno pot. Ta se spusti do potoka, kapelice in potem do ceste proti zaselku Markiči. Pobočja na obeh straneh reke so večinoma gozdnata, na njih ležijo majhne gručaste vasi in zaselki. Markiči spadajo v vas Ukanje, ki je imela v začetku lanskega leta 29 prebivalcev, leta 1900 pa kar 344. V Krajevnem leksikonu Slovenije piše, da so Ukanje šele sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja dobile prvi telefonski priključek in asfaltno cesto, kar pa je bilo za kraj prepozno, saj so se mnogi prebivalci že izselili.

Zaselek Britof. FOTO: Andrej Praznik

Iz Markičev se po gozdni poti in cesti spustimo do zaselka Britof, kjer stoji na griču cerkev sv. Kancijana z začetka 16. stoletja. Pod njo nadaljujemo do mejne reke Idrije. Na obeh straneh mosta sta opuščeni stavbi mejnega prehoda. Od tu naprej nas namesto rumenih kažipotov spremljajo oznake italijanske planinske poti 772.

Naslednjih nekaj minut hodimo ob reki, na križišču za samotno hišo pa zavijemo navkreber proti vasi Kodermaci (Codromaz). Cesto dvakrat zamenjamo za bližnjico, ki nas hitro pripelje do kamnitih hiš. Med njimi se skriva cerkev sv. Tomaža z ločenim zvonikom. Pri njej nas kažipot usmeri na široko gozdno pot, ki nas čez tri četrt ure pripelje do cerkve sv. Antona Padovanskega. Od nje se spustimo v vas Oborča (Oborza) in do dveh potokov (na prvem je slap), nato se pot znova obrne navkreber. Z desne se nam pridruži planinska pot številka 747. Slabe pol ure pozneje prispemo do asfaltne ceste. Sledi še kratka bližnjica in že smo na Stari Gori.

To je najpomembnejša božja pot v Beneški Sloveniji. Marijina cerkev, samostan in druge stavbe so od daleč videti kot trdnjava, kar v resnici tudi so: trdnjava vere, ki povezuje Italijane, Furlane in Slovence. Cerkev z Marijinim kipom ni prav velika, je pa v njej veliko priložnosti za mašo, spoved in molitev v tišini. Ker je svetoletna, lahko prejmemo odpustek. S Stare Gore vidimo Furlansko nižino in na drugi strani v daljavi Marijino Celje. Ta pogled nas spomni, da bo treba kmalu nazaj. Spomladanski dnevi so sicer dolgi, vendar je dolga tudi naša pot.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Izhodišče: Marijino Celje.

Dostop: Iz Nove Gorice se odpeljemo do Kanala. Za mostom čez Sočo gremo skozi podvoz pod železniško progo in desno navkreber do vasi Lig. Za njo zavijemo na Marijino Celje, kjer je ob cerkvi veliko parkirišče. Do Kanala se lahko pripeljemo tudi skozi Škofjo Loko, Cerkno in Most na Soči.

Kratek opis poti: Z Marijinega Celja se skozi zaselka Markiči in Britof spustimo do reke Idrije, kjer vstopimo v Italijo. Kratek čas gremo ob vodi, nato se skozi vasi Kodermaci in Oborča vzpnemo na Staro Goro. Večino časa hodimo pa gozdnih poteh, približno poltretji kilometer pa je asfalta. V Sloveniji je Pot treh svetišč označena z rumenimi kažipoti, v Italiji pa sledimo planinskim oznakam za pot številka 772.

Dolžina poti: 4 ure do 4 ure in pol (v eno smer).

Zemljevid: Kanal ob Soči, 1:45.000. Objavljen je tudi na www.tic-kanal.si

Maša: V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kanalu je maša vsako nedeljo ob 9. uri, na Stari Gori pa je maša v nedeljo ob 8. in 10. uri, ob 11.30 in 15.30 ter ob 17. uri.

Travnolistna perunika ob poti. FOTO: Andrej Praznik