Svete gore so stara božja pot, saj je prva cerkev tam stala že v 13. stoletju. Legenda pravi, da so jo pozidali kunšperški gospodje. Kunšperška grofica se je nekoč med ježo izgubila v gozdu ter se zapletla v robidovje in grmovje. Zaobljubila se je, da bo na tistem kraju postavila cerkev, če se reši. Obljubo je izpolnila. Sedanja cerkev je dolga 31 metrov. V njeni ladji je prestol z Marijinim kipom. Nad cerkvijo stojita lurška kapela ter kapela sv. Sebastijana in Fabijana, pod njo pa sta kapeli sv. Jurija in sv. Martina.

Sprehod po soteski 

Ko po maši stojimo pred cerkvijo in se razgledujemo po okolici, vemo, da ne vidimo vsega. Zato krenemo navzdol proti parkirišču po stopnicah in gozdni poti. Na njenem robu kmalu odkrijemo slabše vidno stezico. Sprva se zdi, da ne pelje nikamor, vendar že čez minuto ali dve na strmem gozdnatem pobočju zagledamo prepadno skalo. Ko splezamo nanjo, nam zastane dih, saj je globoko pod našimi nogami soteska reke Bistrice.

Svete gore. FOTO: Andrej Praznik 

Spust po neoznačeni stezici do razgledne skale ni primeren za vsakogar, na sprehod po soteski Bistrice pa se lahko odpravimo tudi z majhnimi otroki. Ko se iz Bistrice ob Sotli odpeljemo proti Podsredi, zagledamo čez približno sedemsto metrov tablo, ki nas usmeri proti naravnemu spomeniku. Kmalu prispemo do mosta. Pred njim parkiramo in krenemo po kolovozu ob reki navzgor.

Prihod v Sotesko. FOTO: Andrej Praznik 

Na spletni strani Kozjanskega parka piše, da velja soteska Bistrice za najslikovitejšo in najbolje ohranjeno rečno sotesko v vzhodni Sloveniji. Po njej pelje dobra dva kilometra dolg kolovoz, ki se konča pred štiristo metrov dolgo neprehodno ožino. 

Reka Bistrica. FOTO: Andrej Praznik 

Sprehod je prijeten, lepo vidimo cerkev na Svetih gorah, srečamo belouško, ki se naglo zvija proti reki, v tolmunu lahko tudi zaplavamo, čeprav je voda precej hladna. Vseeno pa od soteske ne smemo pričakovati preveč.

Pogled iz soteske proti Svetim goram. FOTO: Andrej Praznik 

Na gradu Podsreda 

Bistrica je 32 kilometrov dolga reka, ki je pomembno sooblikovala naravno in družbeno podobo Kozjanskega. Pred dobrim mesecem dni so na gradu Podsreda odprli obsežno razstavo o njej. Med debelimi grajskimi zidovi izvemo, da reka nastane v vasi Bistrica iz več manjših potokov, da ob njej živijo tudi gamsi in bobri, da je bilo še leta 1972 na njej in na njenih pritokih 14 mlinov. 

Podsreda. FOTO: Andrej Praznik 

V njeni dolini so nastala trška naselja Pilštanj, Kozje, Podsreda in Kunšperk. Skoznje so peljale pomembne prometne poti, ki so omogočile razcvet obrtništva. Nad dolino je stalo več gradov. Eden od njih je grad Podsreda, ki so ga pozidali v 12. stoletju. Spada med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem.

Grad Podsreda. FOTO: Andrej Praznik 

Njegovo srednjeveško jedro je ostalo skoraj neokrnjeno. V minulih štiridesetih letih so ga temeljito obnovili in mu vdihnili bogato vsebino. V njem si lahko ogledamo več razstav, zanimiv pa je seveda tudi sam sprehod med debelimi zidovi in po ozkih hodnikih.

Razstava o reki Bistrici na gradu Podsreda. FOTO: Andrej Praznik 

Dostop: Dolenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Krško, od koder nadaljujemo vožnjo skozi Brestanico, Senovo in Podsredo do Bistrice ob Sotli. Odcep proti gradu Podsreda je v vasi Gorjane, proti soteski reke Bistrice pa v vasi Zagaj približno sedemsto metrov pred Bistrico ob Sotli. Če nadaljujemo vožnjo proti Brežicam, lahko na koncu dolgega klanca nad Bistrico ob Sotli zavijemo proti Svetim goram.

Sprehod: Pot po soteski Bistrice je dolga dobra dva kilometra (v eno smer). Hodimo po lepem kolovozu.

Maša: Na Svetih gorah je maša vsako nedeljo (do Martinove nedelje) ob 11. uri.

Ogled: Grad Podsreda je odprt od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Do njega se lahko vzpnemo tudi peš po Grajski poti, ki se začne v Podsredi. Pot je zelo primerna za družine.