Med 90 milijoni prebivalcev Irana jih le nekaj sto tisoč izpoveduje krščansko vero. Po navedbah vatikanskih medijev je najstarejša in številčno najmočnejša armenska skupnost: njeno središče je v mestu Isfahan, kjer stoji stolnica Kristusa Odrešenika, okrašena z dragocenimi freskami. Armenci so na območju današnjega Irana navzoči že tisočletja in so bili sprva v stiku s starodavnim perzijskim cesarstvom, pozneje pa s šiitskimi vladarji. Tiskali so knjige in se ukvarjali s trgovino. Danes na tem območju živi le še okoli 150.000 vernikov: armenski kristjani, katoličani in evangeličani.

Druga največja krščanska skupnost v Iranu so Asirci s 30.000 verniki, sledijo jim kaldejski in latinski katoličani (24.000 vernikov) ter maloštevilčna skupnost pravoslavnih kristjanov. Nekateri viri omenjajo tudi obstoj podzemne skupnosti, ki naj bi jo sestavljali nekdanji muslimani, ki so se iz islama spreobrnili v evangeličansko ali binkoštno krščanstvo.

Med iransko revolucijo je veliko Armencev zapustilo državo, tisti, ki so ostali v Iranu, pa še naprej dejavno živijo svojo vero in igrajo dejavno vlogo v tamkajšnji družbi.

Šest katoliških škofij – in en kardinal

V Iranu je šest katoliških škofij: štiri kaldejske (s sedežem patriarhata v iraški prestolnici Bagdad), ena armenska (v Isfahanu) in ena latinska. Slednjo od leta 2021 vodi belgijski minorit p. Dominique Joseph Mathieu, ki mu je papež Frančišek leta 2024 podelil kardinalski naziv.

Med iransko revolucijo in vzponom ajatol na oblast leta 1979 je veliko Armencev zapustilo državo in pobegnilo v tujino, da bi tam začeli novo življenje. Armenci, ki so ostali v Iranu, pa še naprej dejavno živijo svojo vero in igrajo dejavno vlogo v tamkajšnji družbi. V Iranu so bili kristjani, Judje in pripadniki zaratustrstva v ustavi iz leta 1906 uradno priznani kot »verske manjšine«. Leta 1928 jim je bila zagotovljena parlamentarna zastopanost. Leta 1943 so pridobili tudi avtonomijo v civilnih vprašanjih, ki se nanašajo na družino: porokah, ločitvah, oporokah in posvojitvah.

Latinsko škofijo v Iranu od leta 2021 vodi belgijski minorit p. Dominique Joseph Mathieu, ki mu je papež Frančišek leta 2024 podelil kardinalski naziv. FOTO: Vatican Media

Privilegiji de facto potrjeni, v vsakdanjem življenju opazne omejitve

Islamska republika je te privilegije dejansko potrdila, vendar pod pogojem, da se držijo islamskega prava: nadzor nad učnimi načrti, prepoved uživanja alkohola in iger na srečo. Poleg tega si morajo ženske pokrivati lase in se v javnosti vzdržati uporabe kozmetike in ličil.

Kristjanom ni preprosto ohranjati svoje istovetnosti v povsem muslimanski družbi, kot je Iran. Tako kot vsi nešiiti so tudi priznani kristjani podvrženi občutnim omejitvam: med drugim jim je strogo prepovedano sprejemati perzijsko govoreče spreobrnjence ali obhajati bogoslužje v perzijskem jeziku. Kristjani pogosto veljajo za drugorazredne državljane: vladni položaji, velik del gospodarstva in poklici, povezani z varnostjo, ostajajo rezervirani za muslimane. Varnostne agencije pogosto tudi neodvisne verske dejavnosti uvrščajo med »grožnje nacionalni varnosti«.

Mnogi armenski kristjani v Iranu so člani dobrodelnih, kulturnih in športnih združenj, ki so temeljnega pomena za širjenje krščanskega duha in armenske kulture. Od več kot 24 armenskih šol, ki so nekoč poučevale otroke te krščanske skupnosti, ima danes le polovica še vedno armenskega ravnatelja.