Razredi svoje ideje razvijajo postopoma skozi ves advent, dokončna postavitev jaslic pa poteka v zadnjih dneh pred božičem. Zadnji šolski dan pred prazniki je namenjen ogledom in predstavitvam: vsak razred pripravi večminutni nastop, s katerim se predstavi drugim razredom. Pri tem se poslužujejo petja, glasbenih vložkov in igranih prizorov. Vsak razred obišče tudi strokovna komisija, ki oceni jaslice in nastop. Na zaključni prireditvi podelijo nagrade v različnih kategorijah, povezane z jaslicami, nastopi in ustvarjalnostjo. 

Letošnje vodilo jaslic je »Zasijal je v naših srcih«. FOTO: Jože Potrpin

Adventni sejem: od petja na ulicah do peke palačink

Ravnatelj Rihard Režek pojasnjuje, da ima šola vsako leto dve večji dobrodelni akciji – postno in adventno. Adventna se začne že na začetku decembra, kjer dijaki in zaposleni zbirajo sredstva, ki jih ob proslavi na dan samostojnosti in enotnosti izročijo Slovenski Karitas – letos za projekt pomoči z nakupom koz.

»Nekateri se odpravijo na eno izmed ljubljanskih ulic, kjer prepevajo in zbirajo prostovoljne prispevke. Poleg tega imamo na en petek organiziran adventni sejem, na katerem pripravijo stojnice z različnimi izdelki in dejavnostmi – od peke palačink do prodaje doma izdelanega nakita, mil ter adventnih venčkov, ki so še posebej priljubljeni,« opisuje ravnatelj. 

Postavljanje jaslic je dan, ko v šoli nihče ne manjka

Osrednji dogodek adventnega časa pa je postavljanje jaslic. Za dijake pomen tega dne presega samo ustvarjanje. Urban Nosan iz 4. B razreda poudarja: »Ne ciljamo na nagrado, pomembnejše nam je vzdušje in to, da se med seboj malo povežemo.« Njihove jaslice simbolizirajo pripravo srca in osvoboditev greha, kar želijo ponazoriti tudi z igrano uprizoritvijo.

Posebnost dneva je tudi to, da ni klasičnega pouka in ocenjevanj. »Na ta dan po navadi nihče ne manjka oz. če manjka, je zaradi bolezni,« razloži Svit Čegovnik Primožič iz 4. B in pove: »Temu se reče siva cona, ker nimamo ocenjevanj na ta dan, zaradi česar prinesemo polno dobre energije v šolo.« Ob tem dodaja, da je prav zaradi tega dan »odličen« in da razredna povezanost še posebej pride do izraza.

Ustvarjanje jaslic. FOTO: Jože Potrpin

Prenočitev v šoli in sladke nagrade

Nekateri razredi gredo pri pripravah še korak dlje. Juš Prašnički iz 4. A razreda razloži, da bodo zaradi zahtevne ideje, ki vključuje tudi laser, prespali v šoli: »Prespiš lahko, če se posebej dogovoriš z ravnateljem in profesorji. Naslednji dan je razred ob določeni uri lepo pripravljen in sledijo ogledi jaslic.« Po njegovih besedah je to predvsem priložnost za druženje in skupno izkušnjo, saj »ni važno zmagati, ampak sodelovati,« a dodaja, da se nagrade ne branijo.

Kakšna pa je nagrada? Ravnatelj nam je zaupal, da ima v svojih omarah že hranjene ogromne količine čokolad: »Takšne kilske Gorenjke so,« in dodaja, da je zaznati rahlo tekmovalne narave med dijaki.

Smreko dijaki prinesli kar skozi okno

Mlajši dijaki doživljajo jaslice podobno. Hana Porenta iz 1. A razreda pravi: »Super je, da se razred poveže in da skupaj ustvarjamo.« Zala Kodrič iz 2. D razreda pa poudarja globok pomen: »Zame postavljanje jaslic pomeni, da gradimo na skupnosti. Ko gradimo jaslice, gradimo na odnosih in naši veri.« Prav v tem duhu so v njihovem razredu tudi letos v razred skozi okno prinesli pravo smreko, ki so jo sami podrli na bližnjem hribu. Smreka je tako postala del jaslic in hkrati prepoznavna razredna »fora«, ki jo želijo ohranjati vse do mature. 

Prinesena smreka s Šentviškega hriba je ideja 2. D razreda, ki jo želijo ohraniti do mature. FOTO: Jože Potrpin

Nekatere jaslice so preproste, druge pa so tako abstraktne, da »moraš poiskati, kje je Jezus, ali pa celo malo razmišljati, in šele nato čez praznike ti mogoče klikne: »Aha, to so želeli sporočiti!«,« pripoveduje ravnatelj, ki pravi, da v teh letih še ni naletel na jaslice, ki ga ne bi nagovorile: »Vsake pustijo sled in obogatijo naše korake po šoli.« 

Kakšne jaslice so nastale? Poglejte si fotografske utrinke fotografinje Tatjane Splichal: