22. aprila je svetovni dan Zemlje. Ta dan se zaznamuje od leta 1970, leta 2009 pa je 22. april za mednarodni dan Zemlje razglasila Generalna skupščina ZN. Katoliška Cerkev se običajno pridružuje temu dnevu z molitvenimi srečanji in spominom pri mašah. Na dan Zemlje se običajno na vseslovenskem romanju zbirajo skavti. No, letos je nekoliko drugače. Zemlja si lahko nekoliko oddahne od sicer preštevilnih obiskovalcev.

50. svetovni dan Zemlje

Danes zaznamujemo jubilejni, že 50. svetovni dan Zemlje. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu. Narava si lepšega darila, kot je oddih od ljudi, ne bi mogla želeti. Zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa so se zaprle mnoge tovarne, zračni promet je prizemljen, ladje zasidrane, celo na cestah je precej manj prometa kot običajno. NaKitajskem so lahko znova občudovali sončni zahod, po svetu, tudi v Sloveniji, pa ugotavljajo, da se je onesnaženost zraka izboljšala.

Zavedajmo se pomena ohranjanja našega planeta

Svetovni dan Zemlje je priložnost, da se vsi zavedamo pomena ohranjanja in spoštovanja svojega skupega doma. Tako posamezniki kot skupnosti so povabljeni, da varujejo stvarstvo ter se Bogu Stvarniku zahvalijo za čudovito Božje delo, ki ga je on zaupal naši skrbi.



Papež Frančišek je v okrožnici Hvaljen, moj Gospod (Laudato si’)med drugim zapisal: »Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k "ekološki spreobrnitvi, ki omogoči, da vse posledice srečanja z Jezusom privrejo na dan v odnosih s svetom, ki jih obdaja" (Laudato si'217). 

Papež spodbuja k »ekološkemu spreobrnjenju«

Sveti oče v okrožnici ugotavlja, da človek z Zemljo grdo ravna, jo pleni, zato se njeno ječanje pridružuje vsem siromašnim in »odvrženim« tega sveta. Vabi nas, naj tem ljudem prisluhnemo. Vse spodbuja k »ekološkemu spreobrnjenju«, tj. prevzemu odgovornosti in skrbi za naš skupni dom. Ljudje postajajo bolj občutljivi za okolje, zaskrbljeni ob škodi, ki jo to doživlja. Zato papež upa in zaupa v spremembo pri ljudeh.

»Človeštvo je še vedno sposobno sodelovati pri izgradnji našega skupnega doma … Človek je še vedno sposoben pozitivno delovati.« V tem upanju postavlja papež v sredino okrožnice »celostno ekologijo«, temeljni odnos človeka do Boga, sebe, drugih in stvarstva.

Foto: Katja Cingerle