Foto: Ivo Žajdela

Na dogodku so namreč predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji. Po projekciji so o nastajanju filmov in njihovem sporočilu spregovorili tudi ustvarjalci: vodja projekta Anamarija Rajk, Maša Rajk iz Ljubljane, glavna igralka, ki v filmu kot srednješolka raziskuje naše zamejstvo, njena filmska prijateljica Julija Kralj iz Trsta, njen filmski porabski prijatelj Matej Labritz ter snemalec in montažer Žiga Lovšin. Večer je s pesmimi bogatil Kvartet 22.

Po projekciji treh kratkih filmov so o nastajanju in njihovem sporočilu spregovorili ustvarjalci: vodja projekta Anamarija Rajk, Maša Rajk, Julija Kralj iz Trsta, Matej Labritz iz Porabja ter snemalec in montažer Žiga Lovšin. Foto: Ivo Žajdela

Revija, ki pomaga ohranjati našo kulturo, identiteto in ljubezen do domovine

Še pred tem smo izvedeli, da je glasilo Naša luč projekt, ki že tri četrt stoletja Slovence po svetu povezuje z besedo. Besedo, ki ne pozna meja, ki pomaga ohranjati našo kulturo, identiteto in ljubezen do domovine. Naša luč neprekinjeno izhaja že vse od leta 1951, tako je do danes izšlo že neverjetnih 758 številk. Praznovanje obletnice je zato poklon vsem njenim ustvarjalcem, njihovi vztrajnosti, trudu in ljubezni do slovenske besede, do skupnosti, do domovine. S pozdravnima nagovoroma sta nastopila predsednik izseljenskih duhovnikov Izidor Pečovnik Dori, ki je od leta 2023 glavni urednik Naše luči, in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch.

Predsednik izseljenskih duhovnikov Izidor Pečovnik Dori, ki je od leta 2023 glavni urednik Naše luči. Foto: Ivo Žajdela

Zahvala izseljenskim duhovnikom in Rafaelovi družbi

Jaklitscheva je dejala, da lahko praznujemo tako visoko obletnico izhajanja revije Naša luč, gre v prvi vrsti zahvala izseljenskim duhovnikom ter Rafaelovi družbi, vodi jo Lenart Rihar, ki si je že pred desetletji kot eno izmed pomembnih nalog zadala informiranje in prebujanje ljudi, tudi v domovini, k zavesti o slovenskem izseljenstvu in o potrebni skrbi za duhovni napredek izseljenskih skupnosti, velika želja pa je bila tudi, da bi rojake tiskana beseda bodrila in razveseljevala. Brez nje se danes ne bi veselili visokega jubileja.

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Foto: Ivo Žajdela

Vloga revije v času, ko je bila odkrita beseda v matični domovini preganjanja

Zahvalila se je vsem dosedanjim urednikom revije ter njenim sodelavcem, ki so skrbeli, da je revija prihajala na domove rojakov po svetu, pa tudi v matično domovino, ne le z novicami o življenju in izzivih, s katerimi so se in se srečujejo naši ljudje v zdomstvu in izseljenstvu, temveč tudi z izostrenim pogledom na dogajanje v Sloveniji. »Ko govorimo o Naši luči, namreč ne moremo in ne smemo pozabiti na izjemno vlogo revije v času, ko je bila odkrita beseda v matični domovini nezaželena, celo preganjanja. Takrat je, zavezana resnici, kritično vrednotila nesvoboden svet, v katerem so zaživeli domači, ki so ostali doma, njihove rojstne vasi in mesta.«

Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Foto: Ivo Žajdela

Revija išče sodobne poti do novih, pa tudi mlajših bralcev

Jaklitscheva je tudi dejala, da revija tudi danes ohranja svežino, tako vsebinsko kot vizualno, ter išče sodobne poti do novih, pa tudi mlajših bralcev doma in po svetu. »Skozi zanimive pogovore odkriva življenjske poti rojakov, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali življenja slovenskih skupnosti, krepili njihov duhovni svet in narodno identiteto, ali pa pomembo vlivali na prepoznavnost slovenske ustvarjalne duše zunaj meja slovenskega sveta. Z vsakomesečnim prihajanjem v poštne nabiralnike, fizične in elektronske, revija utrjuje vez med Slovenci po svetu in v domovini, za kar smo še posebej hvaležni. Preroški je bil uvid njenih snovalcev pred 75 leti, ko so reviji dali ime Naša luč.«

Večer je s pesmimi bogatil Kvartet 22. Foto: Ivo Žajdela

Našo luč so leta 1952 ustanovili izseljenski duhovniki

Poudarili so, da tako Rafaelova družba kot Naša luč iz vseh treh Slovenij, matice, zamejstva in izseljenstva, ustvarjata enost, enoten kulturni prostor. Naša luč je še na prav poseben način povezana z zamejstvom, saj je kar 40 let izhajala na Koroškem, ko to v naši domovini ni bilo mogoče.

Leta 195 so v Celovcu izdali prvo številko Naše luči. Izseljenski duhovniki Stanko Grims, Valentin Zupančič, Zdravko Reven in Vinko Žakelj so jo ustanovili v želji, da bi bili rojaki medsebojno povezani in bi jih tiskana beseda informirala, bodrila in razveseljevala. Od takrat že 70 let prinaša luč in povezuje Slovence, predvsem tiste, ki živijo razseljeni po Evropi. Prvi dve leti je izšlo po šest številk letno, nato je postala mesečnik. Od prve številke do demokratizacije Slovenije jo je izdajala Družba sv. Mohorja v Celovcu, ki jo je vodil dolgoletni odbornik in ravnatelj dr. Janko Hörnbock.

Njeni uredniki so bili: Zdravko Reven (1951–1967), Branko Rozman (1967–1991), Janez Pucelj in Ljubo Bekš (1992–2012), od leta 2013 sta jo urejujela Janez Pucelj in Lenart Rihar, od leta 2023 pa Izidor Pečovnik Dori in Lenart Rihar.

Priložnostna razstava o zgodovini glasila Naša luč. Foto: Ivo Žajdela

Namen je seznanjati izseljence o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih

Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu objavlja temeljne članke, s katerimi podpira kulturne dosežke znotraj slovenskih skupnosti v izseljenstvu, zgodovinsko raziskovalne članke, pogovore, besedila, ki predstavljajo razvoj lastne ustvarjalnosti zamejcev in izseljencev, članke o dogodkih v domovini, komentar meseca, ki se dotika aktualnih tem družbenopolitične stvarnosti v domovini, poročila o dogodkih kulturne in narodnostne vsebine ter predstavitev dogajanj znotraj zamejskih in izseljeniških skupnosti.

Njen glavni namen je seznanjati slovenske izseljence in zdomce o kulturnih, verskih in narodnih vprašanjih v domovini ter evropskem okviru.

1/13