Kampanja Moj glas, moja izbira (My voice my choice) je Evropsko komisijo pozvala k vzpostavitvi prostovoljnega finančnega mehanizma za omogočanje dostopa do splava ženskam iz drugih držav članic. Poslanci Evropskega parlamenta so 17. decembra v Evropskem parlamentu v Strasbourgu potrdili osnutek resolucije, nato pa je zadeva šla naprej v obravnavo v Evropsko komisijo. Ta se je glede zadeve izjasnila danes v pisnem odgovoru, ki so ga predstavili tudi na novinarski konferenci pri Evropski komisiji. 

Komisija: Ni potrebe po novem finančnem mehanizmu

"Komisija ugotavlja, da je mogoče k izpolnitvi cilja pobude prispevati prek Evropskega socialnega sklada plus (ESF+). Meni, da lahko (...) države članice sredstva EU uporabijo za to, da na prostovoljni osnovi in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo omogočijo varen splav ženskam, ki so v ranljivem položaju in si ga drugače ne morejo privoščiti," so v odgovoru zapisali v Bruslju.

Zato ni potrebe, da bi Svetu EU in Evropskemu parlamentu podali predlog nove pravne podlage, na podlagi katere bi vzpostavili nov program financiranja, kot so zahtevali pobudniki, so pojasnili.

Kompromis: namesto za revne, dajmo za splave

Kot je komisija še navedla v odgovoru, bodo države članice, ki bodo želele sredstva nameniti za zagotavljanje dostopa do splava, lahko spremenile svoje operativne programe evropskega socialnega sklada. Dopolnjeni program ESF+ bodo posredovale Evropski komisiji, ki bo nato ocenila, ali je v skladu z zakonodajo in pogodbami EU. Če bo komisija ugotovila, da je sprememba programa v skladu z veljavnimi pravili, jo bo tudi odobrila, je komisija še zapisala v odgovoru na pobudo za varen in dostopen splav My Voice, My Choice.

Program ESF+ je sicer instrument EU za vlaganje v ljudi, oblikovanje bolj socialne in vključujoče Evrope ter napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Del sredstev, ki bi bila sicer namenjena reševanju socialnih stisk, bodo države zdaj lahko namenile izvajanju splavov.

Del sredstev, ki bi bila sicer namenjena reševanju socialnih stisk, bodo države zdaj lahko namenile izvajanju splavov.

Evropska poslanka Romana Tomc: Predlog v praksi nikoli ne bo deloval

Na družbenih omrežjih je slovenska evropska poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc zapisala, da jo predlog Evropske komisije, da bi razširili program ESF+, skrbi: "Glede na to, da sodelujem pri pripravi mnenj o delovanju Evropskega socialnega sklada, bom na to opozorila v Evropskem parlamentu. Nasprotovala bom predlogu vključitve stroškov splava med dopustne izdatke. Prepričana sem, da so enakega mnenja tudi številni moji kolegi v EP," je zapisala. "Tudi ta predlog, ki ga je danes kot izhod v sili predstavila komisija, je še daleč od realizacije in v praksi nikoli ne bo deloval."

Preberite tudi: 5 razlogov, zakaj je pobuda 'My voice, my choice' problematična

Evropska federacija One of us je zaskrbljena

Evropska federacija One of us ugotavlja, da Evropska komisija sicer ne bo ustvarila novega sklada EU za financiranje čezmejnih splavov, vendar izraža globoko zaskrbljenost in ogorčenje nad njenim odzivom Evropske komisije. Komisija bo namreč prvič omogočila, da se obstoječi sklad ESF+ (Evropski socialni sklad Plus) uporabi za financiranje čezmejnih splavov.

»Pogodbe EU se kršijo,« pravi profesor Tonio Borg, predsednik One of us in nekdanji evropski komisar. »Splav ne spada v pristojnost EU. Evropska komisija prekoračuje svoje pristojnosti na tako dramatičnem področju, kot je splav.«

Predlog opredelitve splava kot zdravstvene nujnosti in njegovega financiranja iz zdravstvenih instrumentov EU je napačen, so prepričani pri federaciji One of us, saj splav ni zdravljenje ali preprečevanje bolezni, temveč namerno končanje življenja.

Prav tako naj bi bila zlorabljena sredstva Evropskega socialnega sklada plus (ESF+), ki je bil namenjen vključevanju in preprečevanju revščine družin z otroki. Financiranje splavov iz tega sklada naj bi pomenilo izkrivljanje njegovega namena, zmanjšanje sredstev za dejansko pomoč revnim družinam ter nasprotovanje temeljnim človeškim vrednotam.

Odločitev je predstavljena tudi kot poskus izogibanja odločitvi Evropskega sveta, saj bi obvezni prispevki držav članic v ESF+ pomenili, da bi morale vse države financirati čezmejne splave ne glede na svojo nacionalno zakonodajo.