V četrtek, 26. februarja, bo Evropska komisija izrekla svoje stališče glede kampanje Moj glas, moja izbira (My voice my choice), ki Komisijo poziva k vzpostavitvi prostovoljnega finančnega mehanizma za omogočanje dostopa do splava ženskam iz drugih držav članic. Poslanci Evropskega parlamenta so 17. decembra v Evropskem parlamentu v Strasbourgu potrdili osnutek resolucije, dokončna odločitev o morebitnih nadaljnjih korakih pa je v pristojnosti Evropske komisije in Sveta EU. 

Tudi v Sloveniji medtem poteka kampanja proti t. i. abortivnemu turizmu v EU. Evropska federacija One of Us poteka do 25. februarja, evropske komisarje poziva, naj ustavijo vmešavanje EU v pristojnosti držav članic. Svoje mnenje proti tej kampanji lahko tako izrazijo tudi državljani Slovenije. 

Zakaj je pobuda problematična?

Evropska federacija One of us poudarja, da je pobuda My voice, my choice problematična iz več vidikov: poleg etičnega vprašanja gre tu tudi za vprašanje političnih pristojnosti Evropske unije, pa tudi za družbeno resničnost, ko Evropa po eni strani drsi v demografsko krizo, kar že predstavlja velik družbeni problem, pobuda My voice, my choice pa spodbuja splav namesto da bi nosečnicam v stiski pomagala rešiti težave.

Tonio Borg, predsednik federacije One of us in nekdanji evropski komisar za zdravje, je v intervjuju, ki je bil v decembru objavljen na spletnem portalu italijanskega časnika Avvenire, naštel več razlogov, zakaj Evropski parlament ne bi bil smel sprejeti predlogov pobude My voice, my choice.

1. Nezdružljivost z ustanovnimi pogodbami EU

Pobuda je po Borgovih besedah v nasprotju s temeljnimi pogodbami Evropske unije, saj področje prekinitve nosečnosti ni v pristojnosti EU, temveč posameznih držav članic.

Kot primer je navedel državljansko pobudo One of us, ki je leta 2012 želela zaščititi človeške zarodke pred uporabo v znanstvenih laboratorijih: zbrala je mnogo več podpisov (skoraj 1,9 milijona, v primerjavi z 1,1 milijona te abortivne pobude), vendar ni bila niti obravnavana v Evropskem parlamentu in jo je Komisija leta 2014 zavrnila, ker naj bi bile odločitve na tem področju že sprejete.

»Mislim, da bi bili Robert Schuman, Konrad Adenauer in Alcide De Gasperi (glavni očetje evropskega povezovanja) ogorčeni, če bi videli EU, ki spodbuja prekinitev nosečnosti.«

Mislim, da bi bili Schuman, Adenauer in De Gasperi ogorčeni, če bi videli EU, ki spodbuja prekinitev nosečnosti.

2. Vprašanje splava ni človekova pravica po mednarodnem pravu 

Borg poudarja, da ne obstaja noben mednarodni sporazum ali konvencija, ki bi priznavala »pravico do splava«, kar potrjuje tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. »Ne obstaja niti en mednarodni sporazum ali konvencija, ki bi omogočala utemeljitev 'pravice' do splava. Še več: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da ima vsaka država pravico samostojno urejati to področje. To potrjuje, da ne gre za človekovo pravico, ki bi jo bilo treba varovati. Vsaka evropska država lahko o tem vprašanju sprejema lastno zakonodajo.«

3. Spodbujanje t. i. »abortivnega turizma« in poseg v zakonodajno suverenost držav članic

Pobuda predvideva, da bi EU financirala potovanja žensk v druge države za izvedbo splava. Če ima vsaka država pravico samostojno urejati vprašanje splava, po Borgovem mnenju ni utemeljeno, da bi EU financirala ravnanja, ki so v nasprotju z nacionalnimi zakoni posameznih držav.

»Na primer davkoplačevalci v moji Malti – kjer je splav omejen na nekaj izjemnih primerov resnične ogroženosti življenja matere – bi morali financirati potovanja tistih, ki želijo v drugo državo, da bi obšli nacionalni zakon. Če ima vsaka država pravico prepovedati ali omejiti splav, zakaj bi ga EU financirala?«

4. Nasprotje z demografskimi in družbenimi razmerami v Evropi

Borg opozarja, da je v času hude krize rodnosti v Evropi protislovno financirati odpravljanje nerojenih namesto podpore materinstvu in pobudam, kot so materinske hiše, ki ženskam ponujajo pomoč v stiski. "To so pobude, za katere pričakujemo, da jih bo EU financirala: pobude v podporo življenju – prvemu izmed vseh pravic."

Splav ni zlo zato, ker ga Cerkev obsoja; Cerkev ga obsoja, ker je zlo.

5. Splav je zlo

Vprašanje splava presega religije, je prepričan Borg. Opozarja: "Obstajajo tudi zdravniki, ki so izvajali splave, a so spremenili stališče, ker so razumeli, da so ti posegi uničevali človeška bitja. Tudi argument 'svobodne izbire', ki se ne vtika v vest drugih, nima smisla: pogosto slišimo: 'Jaz tega nikoli ne bi storil, a drugim ne preprečujem.' To je, kot da bi rekli, da smo proti lastništvu sužnjev, a pustimo drugim svobodo, da jih imajo. Splav ni zlo zato, ker ga Cerkev obsoja; Cerkev ga obsoja, ker je zlo."