NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ

Vas veseli pisanje pesmi, spisov ali zgodb?
Nikar ne odlašajte in se čim prej lotite pisanja na temo

NAŠ VSAKDANJI KRUH

Na natečaju lahko sodelujete posamezniki ali skupine, stari do 15 let, ki boste svoje prispevke poslali do 30. januarja 2010 na uredništvo Mavrice, s pripisom za »nagradni literarni natečaj«.
Najlepša besedila bodo nagrajena.

V vsaki starostni skupini bomo nagradili tudi najlepšo pisavo, zato nam pošljite rokopise.
Nagrajenci bodo objavljeni v marčevski Mavrici.






Literarno-likovni nagradni natečaj

MOJA KNJIGA

V oktobrski Mavrici ste dobili predlogo, kako ročno izdelate knjigo, z natečajem pa vas vabimo, da ji z besedo in sliko date vsebino.

Bodite ustvarjalni!

Najbolj izvirne knjige bodo nagrajene in razstavljene v galeriji založbe Družina.
V natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali skupine, stari do 15 let, ki bodo svoje knjige poslali do 15. januarja 2010 na uredništvo Mavrice s pripisom »moja knjiga«.

Pa veselo na delo!







RAZISKOVALNA NALOGA O SLOVENSKIH LEGENDAH


Dragi mladi bralci Mavrice!

Vabimo vas k zapisovanju krščanskih povedk ali legend. Kako jih prepoznamo? Podobne so pravljicam, vendar so bolj povezane z vsakdanjim življenjem.

Krščanske povedke ali legende se nanašajo na krščanstvo. Govorijo o izmišljenih dogodkih iz Kristusovega življenja, njegovi materi Mariji, svetnikih, nenadnih spreobrnitvah, čudežnih nastopih svetnikov, nenavadnih pojavih in selitvah svetih podob in drugih znamenjih, ki potrjujejo svetost posameznih oseb in ki so plačilo ljudem za dobra dejanja ali kazen za grešnike. Večinoma so v prozi; če so v verzih, so to legendne pesmi.

Legende izvirajo predvsem iz svetih knjig in življenjepisov svetnikov. Zlasti iz teh so nastale folklorne legende, v katerih se verske krščanske sestavine prepletajo z bajčnimi in pravljičnimi sestavinami.



Na slovenska tla so se legende, najprej v nemščini in latinščini začele širiti s češčenjem svetnikov in z ustanavljanjem prvih samostanov od 10. stoletja naprej. Tako so nastale legende o starozaveznih očakih in prerokih, devici Mariji, Kristusu, apostolih, mučencih in svetnikih.

Dragi mladi bralci Mavrice!

Vabimo vas, povprašajte vaše dedke in babice, starše in sosede, tete in strice, prijatelje in ne vem še koga vse, ali poznajo kakšno staro legendo, na primer:

o begu svete družine v Egipt,
Jezusovi mladosti,
potovanju Kristusa in svetega Petra po naših krajih,
Marijini pomóči ubogim,
nastanku različnih božjih poti,
zidanju cerkvá ravno na določenih krajih
in njihovih zavetnikih,
vzrokih za postavitev razpel in kapelic, ki krasijo slovensko pokrajine,
dobrih in pobožnih ljudeh
in še o čem, s čimer nas boste presenetili.

In kako naj vaše poizvedovanje poteka?

1. Pripoved skrbno poslušajte, nato jo zapišite. Morda pripovedovalca prosite, da vam jo ponovi malo bolj počasi, da zgodbo zapišete čim bolj dobesedno, in to v narečju ali v knjižnem jeziku, kakor pač pripovedovalec govori. Če ne gre drugače, legendo samo na kratko obnovite, da ostane vsaj njeno bistveno sporočilo. Lahko jo tudi posnamete in jo potem prepišete dobesedno z vsemi navideznimi nerodnostmi in napakami vred, tako kot jo je pripovedovalec posredoval. Ne zbegajte se, če je kakšna zelo kratka.
2. Zapišite vsako – še tako kratko! – legendo na posamezen list!
3. Toda nikar jih ne prepisujte iz starih knjig in časopisov. Veljajo samo legende, ki vam jih je kdo povedal!
4. Zapišite tudi podatke, od kod pripovedovalec ali vi sami zapisano zgodbo veste. Kdo in kdaj jo je povedal vam ali njemu, ali je bila kje prebrana?
5. Poleg tega napišite ime in priimek pripovedovalca, letnico in kraj njegovega rojstva, poklic in današnji naslov.
6. Pripišite svoje ime in priimek, starost in kraj, da se vam bomo lahko zahvalili za sodelovanje.
7. Če obstaja o kakšni legendi več različic, zapišite kar vse, naj se vidi pisanost izročila in različna mnenja o njenem nastanku.
8. Nalogo lahko obogatite z risbicami svetnikov, cerkva, kapelic, o katerih pišete, dodaste ustrezno podobico ali kakšno razglednico.

Nekatere od njih bodo objavljene v Mavrici. Vse sodelavce bomo na koncu povabili na srečanje s strokovnjaki, ki raziskujejo slovensko slovstveno dediščino. Kam bomo šli in kaj vse bomo tedaj počeli, naj zaenkrat ostane skrivnost.

Če jih bo dovolj, jih bomo povezali v knjigico. Naj se vidi, da so na Slovenskem legende še žive in »poberimo kosce, da konca ne vzamejo«.

Želim vam veliko lepih odkritij in poln koš vztrajnosti. Da se bo z vašimi prispevki napolnila zakladnica slovenske slovstvene besedne umetnosti, ki ni zapisana na papirju, ampak v spominu in srcu. Srečno torej!