Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Navdiha sta dva

Objava: 30. 08. 2018 / 08:25
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.10.2018 / 07:25
Ustavi predvajanje Nalaganje
Navdiha sta dva

Navdiha sta dva

Kot bitja razvoja in zgodovine imamo priložnost, da si izboljšamo naš delček vesolja, svoj planet.
Ko ga je Gospod ustvaril, je videl, da je svet dober. Čeprav nepopoln in nedokončan. Ljudem, svobodnim bitjem, je hotel dati svoj dar, milost in blagoslov bogopodobnosti, da bi lahko kakor On občutili užitek in izpolnjenost ob ustvarjanju. Da bi bili Božji sodelavci in pomočniki.

Kot bitja razvoja in zgodovine imamo priložnost, da si izboljšamo naš delček vesolja, svoj planet. Da odkrijemo vsepovezanost nebeških sil. Da sestavimo nove snovi. Da si uredimo življenje v miru. Da k Božji besedi Svetega pisma izrečemo svoje besede. Da spodbujeni s čudežnostjo narave tudi sami oblikujemo kak delček lepote. Da se naučimo živeti drug z drugim …

To je naše delo, ki si ga razdeljujemo med seboj ter si ga drobimo v vsakdanje napore in drobne opravke, povezane v eno z Božjim smislom. To je vse tisto novo, za katero vemo, da nam je darovano, in si ga poštenost ne drzne lastiti. Nekdo v nas nam stalno šepeta in nas bodri, kakor so si športniki zapisali svoje geslo: hitreje, višje, močneje!

Pri svojem delu na kmetiji prav jasno čutim to stalno nagovarjanje Svetega Duha, ki me vodi po poti delovnega dne. V Njem je vsako delo dobro delo, pravim mu tudi Božja volja. Skušam ga uresničevati, ker vem, da je Gospodu všeč, sestram in bratom koristno in meni samemu v blagoslov. Že kar spotoma, med delom, doživljam nove navdihe, ki mi krepijo voljo, da bi služil. Navdušujoč uvid vélikega Smisla, ki ga moje delo sooblikuje z delom vseh drugih ljudi.

Sveti Duh si izposoja mojo lastno misel. V njej mi sporoča, kam naj usmerim svoje moči, s kom naj se pri svojem delu povezujem in kako. To poslušanje in prisluškovanje je gotovo največji del moje molitve. Najprej govori Bog. In odgovarjam mu z veselim, upajočim srcem: »Pomagaj! Rad sem s Teboj! Usmili se nas! Blagoslovi!«

Molitev po obrazcih, spominjanje Božje navzočnosti ob posebnih časih dneva, branje Božje besede, napor, da bi z lastnimi besedami oblikoval odgovor Božjemu navdihu, vse to so samo vaje, da bi bolj čutil Njegovo navzočnost in mu z večjim veseljem vsakič znova dovolil: »Pošlji mene!«

Molitev bi bila prav vprežena v delo, ko ne bi bilo praznika. Ko ne bi bilo sladkosti počitka po opravljenem delu, ko ne bi bilo sprehodov pod zvezdnim nebom, ko sva z Gospodom skupaj samo zato, ker se imava rada, brez načrtov, brez vzroka, kar tako.

Lepo bi se dopolnjevala delo in molitev, z roko v roki bi hodila, ko bi ne bilo greha.

Toda poleg Svetega Duha mi svoje vzgibe in ponudbe pošilja tudi sovražnik človeške narave. Čeprav mu Gospod tega ne dovoli. Deluje iz sovraštva in upora. Uničuje. K Božjemu veselju nad delom dodaja strah, da se bo kaj zataknilo. K užitku delovnega napora dodaja bolečino. K požrtvovalnemu navdušenju bojazen, da si bom z delom pokvaril zdravje. Ob Gospodu ne zdrži, a kadar se le malo oddaljim, pristopi s svojo prijazno ustrežljivostjo, kako bi mi pomagal po svojih bližnjicah.

Navdiha sta dva, zato tudi dve vrsti dela, dobro in slabo. Že samo razlikovanje med obema glasovoma včasih terja mnogo moči. Tako mi sovražnik krade ljubezen in čas.

Dve silni vojski, močni in predani, se neprestano, vse življenje, bojujeta zame. Nebogljeno, ponižno me vabita v svoje zavetje. Resničnost tega boja za ozemlje srca občutim močneje kot vse življenje krog mene. Zavedam se je in strmim nad vzvišeno močjo, da lahko vedno čisto sam določim zmagovalca med njima.

Največja zaveznica in prijateljica v tem boju mi je dobra podoba o Bogu. Tudi njo sovražnik napada, vendar se mu ne dam. Vem, da Bog ne povzroča in ne dopušča bolezni. Nič nima pri tem, kadar se trese zemlja ali pustoši vihar. Bog človeka ne skuša in ne preizkuša. In ne pokori. Nikdar mi ne povzroča trpljenja, saj ga ne more. Uči me pravice in resnice, a me ne muči s slabo vestjo. Vse to dela nasprotnik. Bog ne ukazuje, ne terja, samo pričakuje. Prepričuje samo s svojo ljubeznijo.

Ko se sklanjam k svojemu delu, se pripogibam k temu, kar je On že napravil. V vedri zahvalni molitvi za delo in v prošnji za pomoč.

Kakšna sreča, skupaj z Gospodom ustvarjati boljši svet, večno življenje, nebesa!

Res, Bog in človek se imata rada.

Milan Debeljak

Več o tem, kako združevati delo z molitvijo, si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Moli in delaj.

Kupi v trgovini

Novo
Izvoljeni 4: Na tej skali
Leposlovje
26,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh