Zapri
Iskanje

Ne bojte se napak in neznanega

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 10. 01. 2020 / 10:34
Oznake: Družba, Galerija
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 01.09.2021 / 14:51
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ne bojte se napak in neznanega

Ne bojte se napak in neznanega
V četrtek, 9. januarja, je galerija Družina zažarela ob dveh umetniških dogodkih: okrogli mizi o umetnosti in odprtju razstave.

V četrtek, 9. januarja, je galerija Družina zažarela ob dveh umetniških dogodkih. Najprej so se na okrogli mizi o umetnosti srečali različni govorci: predavateljici iz ameriške univerze, umetnik, pravnik ter poslovnež in profesor. Navidezno morda nepovezana področja so v skupnem pogovoru našla veliko podobnih točk. Obiskovalci so ob govorcih lahko spoznali, da želimo biti vsi ustvarjalni, saj nas to izpopolnjuje, navdihuje in uspešno vodi, imamo pravico do svobodnega izražanja, pri čemer pa naj nas ne bo strah odklonov, neznanega in napak.

Na okrogli mizi so sodelovali prof. Elizabeth Marran, prof. Debra Weisberg, prof. Tugo Šušnik, doc. dr. Zoran Vaupot in prof. ddr. Klemen Jaklič. Temu je sledilo odprtje razstave Grafični kolaž.

Študenti se učijo, kako razmišljati ustvarjalno in sodelovati

Kako poučevati umetnost študente, ki jih primarno zanimajo druga področja, sta povedali prof. Elizabeth Marran z javne Univerze Massachusetts v Bostonu in prof. Debra Weisberg z kolidža v Bostonu. Slednja poučuje vizualno pismenost, pri kateri se študenti poleg tega, kako razmišljati ustvarjalno, naučijo tudi sodelovanja, odprtosti do različnih področij, iskanja rešitev v neobičajnih virih ustvarjalnosti, prenašanja znanja z različnih področij in tudi skupnega dela.

Videoposnetek okrogle mize, 1. del: 



Študentom postavlja vprašanja, s katerimi jih spodbudi k drugačnemu razmišljanju in jih uči, naj se napak ne bojijo, temveč se z njih učijo. Prebrala je elektronsko sporočilo nekdanjega študenta finančnih študij, ki ga je navdihnila in mu dala znanja, kot je ekipno delo, ki ga sicer drugje ni dobil.


Okroglo mizo je v sodelovanju s Katoliškim inštitutom in Galerijo Družina organizirala Breda Sturm.

Dodala je, da bodo naši otroci delali v svetu, ki bo drugačen, zato potrebujemo ustvarjalne, pogumne, inovativne ljudi, ki bodo pripravljeni sprejeti neznano in tehnologijo uporabljati pravilno. Ob koncu je pokazala nekaj svojih del.

Zaradi strahu ne vedo, kaj so sposobni ustvariti

Podobno razmišljanje je predstavila prof. Elizabeth Marran. Njeni študentje so tudi priseljenci, ki si študij plačajo z delom, celo dvema službama hkrati, s katerimi nekateri celo skrbijo za svojo družino, zato je največji izziv študente obdržati na univerzi, čeprav so zelo raznoliki in motivirani. Umetnost ni njihov glavni predmet, zato se učijo od začetka: od črno-belih dvodimenzionalnih del do tridimenzionalnih, pri katerih uporabljajo različne materiale, kar smo lahko videli ob koncu, ko je pokazala njihova in svoja dela.

Videoposnetek okrogle mize, 2. del: 



Kot prof. Weisberg je tudi prof Marran spoznala, da se študenti bojijo napak, saj menijo, da ne znajo nič narediti, vendar se ne zavedajo, kaj so sposobni ustvariti. Želja po tem je v vsakem človeku, zato študente spodbuja, jim vliva samozavest in zaupanje, ki raste skozi njihova dela. Ob tem se veliko pogovarjajo, analizirajo dela drug drugega in delijo ideje.

Izbirajte manj uporabljene poti

Izmenjava idej je še posebej dobrodošla v poslovnem svetu. Ustvarjalnost in inovativnost sta formuli za dobro poslovno idejo. Na težko vprašanje, kako biti inovativen, je odgovoril doc. dr. Zoran Vaupot. Izbirati je treba manj uporabljene poti in pri tem upoštevati tako izkušnje kot tudi teorijo. Ni nujno, da posnemanje tujih praks privede do določenega rezultata, zato je bolje ustvariti nekaj lastnega. Po njegovem mnenju se je treba učiti poslovnih veščin, a tudi vzpostaviti pozitiven odnos do inovativnega razmišljanja. Tako bodo študenti ustvarjali boljšo družbo.

Videoposnetek okrogle mize, 3. del: 



Elektrografika združuje preteklost in sodobnost

Svoj pogled na umetnost je na kratko predstavil prof. Tugo Šušnik, redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Sam raziskuje možnosti sevanja in vključuje tehnologijo sevanja na LED-trak, ki zažari. To je poimenoval elektrografika, pri kateri sodelujeta sodobnost in preteklost. Dejal je, da so živopisne barve težava v umetnosti in predstavil, kako so njihovo moč spoznavali impresionisti.



Kako pa je umetnost povezana s pravom? 

Tudi umetnost potrebuje pravne okvire, ki pa je ne smejo dušiti, temveč ji omogočajo svobodo. Prof. ddr. Klemen Jaklič je spregovoril o pravici do ustvarjanja, zapisani v 49 čl. Ustave Republike Slovenije. To je prapravica, kar pomeni, da obstaja, odkar smo ljudje oz. »odkar je v nas preskočila božja iskra.« Neločljivo je povezana s človekom in njegovim dostojanstvom, gre za njegovo samouresničitev. Varuje idejo, proces ustvarjanja, izdelek in nadaljnje posredovanje svetu. Omenil je tudi pravico do svobodnega novinarskega izražanja, pri kateri gre za samoizpolnitev, ne samouresničevanje, saj je novinar dolžan govoriti resnico, kar ni dimenzija umetniškega izražanja.

Nihče ne sme zapovedati, kaj je v umetnosti dovoljeno 

Instrumentalni del pravice omogoča, da je ustvarjalni človek lahko tudi kritičen do družbe, in je zato sredstvo za svobodno, demokratično družbo. Država nima pravice določati, kaj je v umetnosti dovoljeno in kaj ne, mora pa zagotoviti, da tega ne določa tretja oseba. Kljub temu pa lahko sodišča določajo, o svobodi izražanja, ko gre za dobro ime, poseg v zasebnost in žaljenje. Kršenje je odvisno tudi od tega, ali je prikazana oseba javna. Čim bolj delo deluje kot fikcija, večja je umetniška svoboda. To se presoja z vidika razumnega bralca.

Odprtje razstave Grafični kolaž

Okrogli mizi je sledilo odprtje mednarodne razstave Grafični kolaž (Printmaking Collage), na kateri so predstavljene različne grafične tehnike: monotipija, kolagrafija, akvatinta, jedkanica, litografija, linorez, lesorez, sitotisk, računalniška grafika, elektrografika, itd. Izbrani avtorji so: Jože Ciuha (1924–2015), Peter Ciuha, Admir Ganić, Barbara Demšar, Ivanka Djonović, Miha Erič, Črtomir Frelih, Meta Kastelic, Miran Kreš, Elizabeth Marran, Vahida Hasanagić Nimanbegu, Breda Sturm, Tugo Šušnik, Helena Tahir, Debra Weisberg, Nika Zupančič.



Grafiki, ki težijo »po senzibilnem urejanju likovnega prostora« 

Ob odprtju je Manica Ferenc prebrala zapis ddr. Damirja Globočnika o razstavi, ki se dogodka zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Zapisal pa je, da avtorji uporabljajo različne grafične postopke – od tradicionalnih, kot so lesorez, linorez, litografija, jedkanica, akvatinta, suha igla, sitotisk, monotipija, kolagrafija idr., do souporabe sodobnih programskih orodij pri računalniški grafiki in elektrografiki. Tako kolaž grafik sporoča, da je grafika »avtonomen in samozadosten likovni medij v sklopu sodobne umetnosti«. Nad grafičnimi postopki se navdušujejo tudi mlajši likovniki. »Grafika torej lahko še vedno nudi odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja.«



»Več avtorjev na naši razstavi se je na primer posvetilo oblikovanju površinske strukture odtisa, ki po oblikotvorni moči nadomešča barvo. Da ta princip ni novost, potrjujejo grafični listi Jožeta Ciuhe (1924–2015), ki so bili odtisnjeni v grafičnem studiu Fiorenza Fallanija v Benetkah v obogateni varianti sitotiska. Težnjo po prikazu svetlobnega gibanja zasledimo pri Tugu Šušniku in Miranu Krešu, ki pripadata različnim generacijam – povezuje pa ju inovativen pristop do grafičnega medija, ki ga zasledimo še pri marsikaterem razstavljavcu. Večina avtorjev namreč uporablja kombinirane tehnike. Za avtorje, ki so bili izbrani za razstavo Grafični kolaž, lahko zapišemo tudi, da jih povezuje težnja po senzibilnem urejanju likovnega prostora. Na prvi pogled enostavna opredelitev termina grafika torej skriva pravcato mrežo različnih likovnih postopkov,« je svoj zapis končal Globočnik.



Razstava je na ogled v galeriji Družina do 30. januarja.

Foto: Tatjana Splichal

Videoposnetek odprtja razstave:


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh