Polonca in Tomaž Sokol

Odkar sva v stiku z Medžugorjem in Kureščkom, sva čuječa za običaje, ki v našo družbo prihajajo iz poganstva in drugih verstev. Ne da bi v vsem videla demone, pomembno se nama zdi, da poznava duhovna ozadja.

Tako je bilo v družini normalno, da sva stvari, ki sva jih spoznala, med seboj delila, tudi če je bila hčerka v bližini. Če je želela vedeti več ali če sva presodila, da situacija kliče po razlagi, sva jo dala, čeprav bi kdo presodil, da je hči premajhna. Pomembno se nama zdi, da je nikoli nisva strašila in da smo istočasno odkrivali in poglabljali tudi vero in odnos z Jezusom.

Številnim izzivom smo se najbrž izognili zaradi odsotnosti televizije. Kadar je s temi tematikami prišla v stik drugje, jim nismo namenjali posebne pozornosti. Ignoriramo tudi oktobrske poganske praznike. Hči je razvila zelo dober občutek tako za sveto kot za stvari, ki bi lahko odpirale vrata zlu. Danes pri skoraj 16 letih pravi: »Zakaj bi, če ni tre...