Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Ne vemo, kakšen bo četrti val, a se bojimo, da bo zelo visok«

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 02. 09. 2021 / 17:16
Oznake: Koronavirus, Zdravje
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 02.09.2021 / 17:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Ne vemo, kakšen bo četrti val, a se bojimo, da bo zelo visok«
Vodstvo UKC Maribor – direktor Anton Crnjac in strokovni direktor Matjaž Vogrin – je danes novinarjem predstavilo pandemski načrt. FOTO: UKC Maribor

»Ne vemo, kakšen bo četrti val, a se bojimo, da bo zelo visok«

Vodstvo UKC Maribor – direktor prof. dr. Anton Crnjac in strokovni direktor prof. dr. Matjaž Vogrin – je danes predstavnikom sedme sile predstavilo pandemski načrt, pripravljenost ustanove na četrti val epidemije novega koronavirusa in trenutno covidno stanje.

Kot je poudaril Matjaž Vogrin, četrti val ni pred vrati, temveč je že zelo prisoten. Številke obolelih eksponentno rastejo, še pred tremi tedni so imeli v UKC Maribor hospitaliziranih 5 bolnikov, pred dvema tednoma 10, prejšnji teden 20 in danes 40 bolnikov, od katerih jih 12 potrebuje intenzivno terapijo. Gre za paciente, v povprečju stare med 60 in 65 let, a tudi mlajše. Ta hip je v intenzivni terapiji najmlajši pacient star 40 let.

Na dveh oddelkih

Trenutno so pacienti hospitalizirani na dveh oddelkih. »Na oddelku za psihiatrijo smo usposobili približno 40 postelj, namenjenih tako intenzivnim kot akutnim bolnikom, na oddelku za nevrokirurgijo, kjer so mogoče adaptacije, pa je vse pripravljeno za sprejem pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. Ta hip so v oddelku trije takšni pacienti, na teh lokacijah pa bomo skupaj lahko oskrbeli do 18 pacientov,« poudarja strokovni direktor.

Epidemija traja leto in pol. Že pri pacientih, ki morda najlažje počakajo, denimo ortopedskih, lahko njihova bolezen po letu in pol napreduje do te mere, da rezultati zdravljenja ne bodo več optimalni ali da zdravljenje sploh ne bo več mogoče. (Matjaž Vogrin)

Krčenje morda že v ponedeljek

40 hospitaliziranih covidnih pacientov pomeni domala dva polna oddelka, od tega enega intenzivne terapije, torej je moralo priti do številnih prerazporeditev. Zaenkrat rednih programov – ob odrekanju zaposlenih, medicinskih sester in zdravnikov, z optimizacijo dela in krajšanjem dopustov – še niso zmanjšali, a bodo v to prisiljeni, če bo število še malo naraslo, morda že v ponedeljek. Najprej bodo krčili tiste programe, pri katerih lahko ljudje nekaj časa – toda ne predolgo – počakajo.

Krajšanja čakalnih dob očitno ne bo

»Epidemija traja leto in pol. Že pri pacientih, ki morda najlažje počakajo, denimo ortopedskih, lahko njihova bolezen po letu in pol napreduje do te mere, da rezultati zdravljenja ne bodo več optimalni ali da zdravljenje sploh ne bo več mogoče. Bojim se, da v prihodnjih tednih in mesecih ne bo bistvenega skrajševanja čakalnih dob, ne le v naši ustanovi, temveč po vsej državi, a se temu žal ni možno izogniti,« je jasen Vogrin.

Matjaž Vogrin: Bojim se, da v prihodnjih tednih in mesecih ne bo bistvenega skrajševanja čakalnih dob, ne le v naši ustanovi, temveč po vsej državi, a se temu žal ni možno izogniti. FOTO: UKC Maribor

Nadaljnji koraki

Predvideni so tudi že naslednji koraki: že konec tedna bodo vsi pacienti, hospitalizirani na oddelku za infekcijske bolezni, premeščeni na druge lokacije, predvsem na kliniko za interno medicino, deloma tudi na nevrološki oddelek in kliniko za kirurgijo, in bo ta stavba v celoti namenjena covidnim bolnikom. Naslednja koraka pa sta oddelek za pljučne bolezni na Pohorju in prva etaža klinike za ginekologijo. »Ne vemo, kako velik bo četrti val, bojimo pa se, da bo zelo visok,« poudarja Vogrin.

Načrti usklajeni na državni ravni

Pandemskih načrtov ne kujejo samostojno, temveč usklajeno na državni ravni. Skupina na ministrstvu za zdravje pod taktirko državnega sekretarja Franca Vindišarja ima tedenske sestanke z vsemi strokovnimi direktorji, ki tam dobijo natančna navodila, v kateri fazi smo na državni ravni in koliko postelj mora posamezna bolnišnica zagotoviti: UKC Maribor ta čas 30 postelj za akutne paciente in 16 za intenzivno terapijo. Na državni ravni je zagotovljenih približno 150 postelj za akutne in 50 za intenzivne paciente.

Če se bo ponovil lanski scenarij, nas je zaradi kadrovskih potreb in prostorskih zmogljivosti strah, da se bo na področju delovanja ostalega dela bolnišnice zopet zataknilo, posledično se bodo daljšale čakalne dobe. (Anton Crnjac)

Dvotretjinska precepljenost kadra

Glede opreme in prostorov so, opozarja Vogrin, relativno dobro preskrbljeni, največji problem pa je kader, ki ga močno primanjkuje, »tu je največje globoko grlo«. Precepljenost kadra v UKC Maribor je dvotretjinska, nekaj je še prebolevnikov, ki cepljenja še ne potrebujejo. »Želeli pa bi si, da bi bila številka blizu 100 %. Zdravniki smo precepljeni približno 92-odstotno,« dodaja strokovni direktor.

Letno pol milijona bolnikov

Ni strah le pacientov, temveč tudi zaposlene, a je Matjaž Vogrin v imenu ustanove zagotovil, da bodo ves čas delali s polno paro: »Ne obravnavamo le covidnih bolnikov, teh je le majhen delež. Ves čas zdravimo tudi številne druge bolnike. Letno obravnavamo približno 500.000 bolnikov, ki pridejo k nam ambulantno na preglede ali preiskave, do 50.000 jih hospitaliziramo. Covid je majhen del, toda večji kot bo, manj bo prostora za ostale, necovidne bolnike.«

Anton Crnjac: Pomagajte s tem sebi, svojcem, tudi pacientom, ki čakajo na obravnavo v UKC Maribor, ki bo lahko okrnjena, če bomo prezasedeni s covidni bolniki. FOTO: UKC Maribor

Čakalne dobe za urgentna stanja se niso podaljšale

Hkrati je še pojasnil, da se niso čakalne dobe za paciente za karcinomske operacije, malignome in druga urgentna stanja prav nič podaljšale, ostale so enake kot pred covidno krizo, morda so celo nekoliko nižje. So se pa čakalne dobe povečale na ortopediji, revmatologiji, fiziatriji in podobnih oddelkih, kjer pacienti lahko, čeprav seveda ne predolgo, počakajo.

Nihče ne bo zavrnjen

S tem se strinja tudi direktor Anton Crnjac, ki izpostavlja, da so tudi lani ob največjem navalu covidnih bolnikov redno poskrbeli za vsa nujna, življenje ogrožujoča stanja: »Redno smo obravnavali karcinomske bolnike, tu se čakalna doba ni daljšala, kardiokirurške in še številne druge bolnike. Zelo se bomo trudili, da bomo obravnavali čim večje število bolnikov, predvsem pa ne bodo tisti, ki nujno potrebujejo našo pomoč, v naši ustanovi nikoli zavrnjeni.«

Precepljenost kadra v UKC Maribor je dvotretjinska, nekaj je še prebolevnikov, ki cepljenja še ne potrebujejo. Želeli pa bi si, da bi bila številka blizu 100 %. Zdravniki smo precepljeni približno 92-odstotno. (Matjaž Vogrin)

Strah pred ponovitvijo lanskega scenarija

Direktor se zaveda, da je do covidnih bolnikov treba pristopiti z vso strokovnostjo in jim pomagati. »Če se bo ponovil lanski scenarij, nas je zaradi kadrovskih potreb in prostorskih zmogljivosti strah, da se bo na področju delovanja ostalega dela bolnišnice zopet zataknilo, posledično se bodo daljšale čakalne dobe. V mojem mandatu skupaj s strokovnim direktorjem zelo resno delava na skrajševanju čakalnih dob, toda covid je nepredvidljiv in se bojim, da se bo na tem področju lahko kaj spremenilo.«

Direktorjev apel: cepite se!

Ljudje bodo morali sprejeti dejstvo, da je cepivo najuspešnejši način varovanja pred infekcijo in da bi z razumnim, zadostnim številom precepljenih lahko vse slovenske bolnišnice svoje vsakdanje delo in ostale programe opravljale še veliko uspešneje. Zato je direktor Crnjac še enkrat apeliral javnost, naj se cepi. »Pomagajte s tem sebi, svojcem, tudi pacientom, ki čakajo na obravnavo v UKC Maribor, ki bo lahko okrnjena, če bomo prezasedeni s covidni bolniki. Zagotovilo naše ustanove pa je, da bodo vsi bolniki, tudi covidni, hospitalizirani pri nas, maksimalno korektno in kakovostno obravnavani.«

Kupi v trgovini

Kje je Bog v času koronavirusa?
Družbena vprašanja
11,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh