Zapri
Iskanje

Ne zatiskajmo si oči!

Bogomir Štefanič ml.
Za vas piše:
Bogomir Štefanič ml.
Objava: 29. 11. 2019 / 18:18
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.12.2019 / 09:46
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ne zatiskajmo si oči!

Ne zatiskajmo si oči!
Knjižni sejem 2019: Debatna kavarna o trgovini z ljudmi in prisilni prostituciji.
»Svojo zgodbo delim z žrtvami trgovine z ljudmi in družbo, posebej z mladimi, ki so bodoči gradniki sveta, in tako povečujem ozaveščenost. Pričevanje je zelo močno in pomembno za opogumljanje drugih deklet in žena, ki mislijo, da je nemogoče zbežati trgovcem z ljudi, in tudi za to, da družbe izve, kaj se dogaja v okolju, v katerem živijo. Ne smejo si zatiskati oči pred tem.« S temi besedami v intervjuju za adventno-božično številko Družinine revije Praznična je Blessing Okoedion, izobražena informatičarka, strnjeno povzela svoje pričevanjsko poslanstvo, za katerega se je odločila po lastni hudi izkušnji, ko so jo trgovci z ljudmi iz rodne Nigerije pod pretvezo, da bo opravljala pošteno delo, prodali v prisilno prostitucijsko mrežo v italijanski Caserti. Kot ena redkih deklet in žena, ki jih potisnejo v ta prepad zlorab in odvisnosti, se je uprla. Svojo pot iz pekla trgovine z ljudmi je popisala v knjigi Pogumno v svobodo (Družina, 2019), ki je bila v petek, 29. novembra, izhodišče za debatno kavarno letošnjega knjižnega sejma in tako tudi za sporočilo javnosti: Ne zatiskajmo si oči niti pred slovenskimi zgodbami trgovine z ljudmi, ki se prav tako pogosto končajo v prisilni prostituciji.

Urednica Družininega revijalnega programa Barbara Kastelec je k pogovoru o tej pretresljivi tematiki povabila Suzano Čajić, koordinatorico oskrbe žrtev trgovine z ljudmi in voditeljico krizne namestitve za te žrtve pri Slovenski karitas, ter zakonsko in družinsko terapevtko Kristino Greif iz terapevtskega centra Upanje.

Kaj je trgovina z ljudmi?

Kaj je sploh trgovina z ljudmi? Suzana Čajić je pojasnila, da je to vsaka oblika rekrutiranja, prodaje in transporta oseb z namenom izkoriščanja, pridobivanja denarja brez soglasja žrtve. Te so potisnjene v različne »posle«: prisilno prostitucijo, beračenje, poroke, posvojitve, razne oblike suženjstva in služabništva … V slovenskih razmerah je v porastu predvsem prisilno delo, zlasti v gradbeništvu, prevozništvu, gostinstvu.

Prostitucija je pri nas sicer »dekriminalizirana«, kar pomeni, da jo je mogoče prijaviti kot (samostojno) gospodarsko dejavnost, kaznivo pa je, povedano poenostavljeno, zvodništvo, torej izkoriščanje tujega prostituiranja oziroma siljenje vanjo. Prav prisila je pri marsikaterem dekletu iz Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, če naštejemo le nekaj izvornih držav, ki se v iskanju dela znajde v Sloveniji, tista pot, ki jo od npr. barske plesalke ali delavke v gostinstvu, kar so ji sprva obljubljali, privede v prodajanje lastnega telesa. Prisila se kaže v obliki fizičnih ali psihičnih groženj, ustrahovanj, zlorab in posilstev, ki (z)lomijo voljo; v obliki umetno ustvarjeni vrtoglavih dolgov za bivanje, dovoljenja, transport … Vse to ustvari začaran krog, iz katerega žrtve izredno težko izstopijo.
To je življenje, zaznamovano z zlorabami, pogosto spolnimi. Kot je dejala Kristina Greif, sta pri spolnih zlorabah navzoči dve temeljni posledici – gnus in sram. Spolna zloraba je po besedah družinske terapevtke »vedno umor duše«, praviloma pa se dogaja v okoliščinah, ki jih zaznamujejo razmerja nadrejenosti, nadmoči, v katerih rabelj ve, kaj dela, ima načrt in namen. Pogosto gre pri tem tudi za zlorabo zaupanja ljudi, od katerih tega praviloma ne bi pričakovali. Blessing Okoedion je tako med drugim doživela grenko izkušnjo z zdravnikom, ki mu je zaupala svoj položaj; v mrežo trgovine z ljudmi jo je potisnila samooklicana kristjanka, članica neke baptistične cerkve …

Revščina, podrejenost, prestrašenost

Kristina Greif je opozorila tudi na razmere, iz katerih prihajajo žrtve trgovine z ljudmi. Zlasti je vstopna točka zanjo revščina, ki se posledično kaže v podrejenosti, slabši izobrazbi, razbiti socialni mreži. Pomemben dejavnik je tudi odnos do žensk. V Nigeriji denimo so v izrazito podrejenem položaju, zasmehovane, ponižane, prestrašene; že v temelju so razvrednotene v svojem telesu, kar pogosto olajša storilcem, da nanje še dodatno naložijo breme krivde, sramu, gnusa, kar jih ohromi pri morebitni odločitvi za iskanje izhoda iz takega položaja.

Debatna kavarna se je ni izognila niti »povpraševalni« strani v prostitucijskem »poslu«. Samo za ilustracijo: voditeljica pogovora je navedla podatke za sosednjo Italijo, kjer je mesečno kupljenih 15 milijonov spolnih »uslug«. Ob tem se, tudi na podlagi lastnih pogovorov z moškimi, ki kupujejo spolnost, Kristini Greif zastavlja vprašanje: iz kakšnih okolij prihajajo ti moški, kakšnega odnosa do telesa so bili deležni v svojih družinah, ali so bili sploh deležni čustvene bližine, če so zdaj pripravljeni za denar razvrednotiti žensko in sebe?
Tudi na strani povpraševanja je torej ogromno sramu in ponižanja. A kako zmanjšati to povpraševanje? Morda z njegovo kriminalizacijo? Suzana Čajić je odgovorila, da je to švedski model, ali bi ga bilo smiselno in prav prenesti tudi v naš prostor, pa je novo vprašanje. Ne nazadnje je to tema, ki se dotika tudi spremenjene vloge moškega v sodobni družbi.

Kako pomagati?

Slovenska karitas izvaja program pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, tudi z njihovo krizno namestitvijo. Kaj to konkretno pomeni, je pojasnila koordinatorica programa Suzana Čajić. Žrtve do Slovenske karitas praviloma pridejo po posredovanju policije. Slovenska karitas jim na varni in tajni lokaciji nudi 30-dnevno namestitev, ki vključuje psihosocialno pomoč, pravno svetovanje v žrtvi domačem oziroma razumljivem jeziku, ob odločitvi za vrnitev domov potovalno logistiko in sodelovanje z pristojnimi organizacijami v državi izvora, ki žrtev sprejmejo. Varna namestitev žrtvi omogoči čas za premislek, prve korake k psihični in fizični rehabilitaciji, zlasti pa pri obnavljanju osebnega dostojanstva. Ta zahteven proces temelji na spoznanju, da je njeno telo, ne glede na to, kar se je dogajalo, čisto in sveto; umazanija, sram in gnus so od storilca, ne od žrtve, kot je to pot opisala Kristina Greif.

Izkušnje pa, kot sta izrecno poudarili obe sogovornici, potrjujejo, da je pri odpiranju v prihodnost zelo pomembna vera – z njo žrtev lažje premaga pretekle travme, vsiljene občutke krivde, in gre naprej.

To potrjuje tudi zgodba Blessing Okoedion, ki je v zaupanju, da jo Bog spremlja, pogumno šla v svobodo, to svobodo pa sprejela kot dar, s katerim želi odpirati oči za moderne oblike suženjstva.

Več v videoposnetku.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
7,00€ Poglej izdelek: Beseda za na pot
Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close