Ob 70-letnici zgodovinarja dr. Dušana Nečaka so mu sodelavci na ljubljanski Filozofski fakulteti pripravili zbornik, v katerem je objavljeno 45 prispevkov.

Nečakov zbornik je založila Znanstvena založba Filozofske fakultete (izdal pa Oddelek za zgodovino). Zelo obsežna publikacija (918 strani) je delo 65 avtorjev, ki so z znanstvenimi besedili želeli počastiti sedemdeseti jubilej dr. Dušana Nečaka, profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tematsko različni in vsebinsko zaokroženi prispevki so objavljeni v osmih tematskih sklopih. Navezujejo se zlasti na družbena in zgodovinska dogajanja ter razvoj v posameznih državah in širše v regiji ter Evropi, a tudi v meddržavnih odnosih ter mednarodni skupnosti.

Božo Repe in Miroslav Stiplovšek sta uvodoma napisala članek o profesorju dr. Dušanu Nečaku. V prvem sklopu Meščanska družba v 19. in 20. stoletju, prva svetovna vojna so objavljeni štirje prispevki: Latinka Perović piše o Srbiji na začetku 20. stoletja, Andrej Studen, o zgodovini sesalca za prah v dobi meščanstva, Irena Selišnik o ljubezni in prijateljstvu v drugi polovici 19. stoletja, Walter Lukan (v nemščini) o moralni in sanitetni problematiki na soški fronti (primer goriškega mostišča leta 1916).

Pod naslovom Slovenija, Jugoslavija, svet med obema vojnama je objavljenih pet prispevkov: Jure Gašparič piše o ustavodajnem procesu v Kraljevini SHS in njegovem evropskem kontekstu, Miroslav Stiplovšek o strankarski sestavi slovenskih predstavniških teles v prvi Jugoslaviji in njenem vplivu na njihovo delovanje, Barbara Šatej o slovenskih ustvarjalkah na Goriškem med obema vojnama, Bojan Balkovec o zaplembah tujega tiska v prvi Jugoslaviji (primer tiska iz ZDA), Sandi Volk o prvem antifašizmu v Evropi (italijanskih Ljudskih Arditih).

Pod naslovom Slovenija, Jugoslavija, svet med drugo svetovno vojno je objavljenih sedem prispevkov: Bojan Godeša piše pod naslovom »Ali bi ne bilo za vse Slovence še najbolje, da bi vsi pripadli Italiji?« o letaku Kaj si Slovenci želimo ob sklepanju miru? z dne 10. junija 1941, Branko Marušič o dveh Mussolinijevih govorih v Gorici, Damjan Guštin pod naslovom Korak od politike »ognja in meča« na Gorenjskem? o šefu civilne uprave dr. Friedrichu Rainerju marca 1943 in okupacijski politiki na Gorenjskem, Nevenka Troha o delavstvu v Trstu in Zasavskih revirjih med drugo svetovno vojno (primerjava položaja), Drago Roksandić o Neodvisni državi Hrvaški na območju Gline in Vrginmosta leta 1941 in 1942, Ivo Goldstein o številu žrtev taboriščnega kompleksa Jasenovac, Tvrtko Jakovina o Norveški med drugo svetovno vojno.

Pod naslovom Slovenija, Jugoslavija, svet po drugi svetovni vojni je objavljenih sedem prispevkov: Mitja Ferenc piše o nemških vojnih ujetnikih v Sloveniji (o organizaciji taborišč in delu z vojnimi ujetniki), Aleš Gabrič o odnosu komunistične oblasti do katoliških intelektualcev po letu 1945, Mateja Jeraj o obračunu z liberalno mislečimi skupinami in posamezniki po drugi svetovni vojni, Žarko Lazarević kmetih in zasebnih gospodarskih interesih po letu 1945, Neven Borak o začetkih univerzitetnega ekonomskega študija v Sloveniji, Maja Lukanc o odzivih in odmevih na poljski oktober 1956 v Sloveniji in Jugoslaviji, Jure Ramšak pod naslovom Konec naroda ali začetek nacije? o slovenskih liberalnih intelektualcih in vprašanju naroda v začetku sedemdesetih let.

Pod naslovom Diplomacija, mednarodni odnosi, manjšine je objavljenih sedem prispevkov: Franc Rozman je podal skice z Berlinskega kongresa, Zoran Janjetović in Srđan Mićić pišeta (v nemščini) o Avstriji v očeh jugoslovanske diplomacije v letih od 1918 do 1938, Jurij Hadalin pod naslovom Naš človek v Tirani o predstavniku Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije pri Centralnem komiteju Komunistične partije Albanije dr. Savu Zlatiću (1912–2007), Arnold Suppan (v angleščini) o Avstriji in njeni soseščini na Vzhodu med letoma 1945 in 1955, Mateja Režek o jugoslovansko-izraelskih odnosih v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, Jurij Perovšek o opažanjih dopisnika Tanjuga v Celovcu Dušana Benka o položaju koroških Slovencev v letih 1945–1950, Matjaž Klemenčič o gnilem kompromisu iz leta 2011 oziroma o izpolnitvi 7. člena ADP.

Pod naslovom Meje so objavljeni štirje prispevki: Peter Mikša in Matija Zorn pišeta o rapalski meji (četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine), Deborah Rogoznica o politično-ekonomskih implikacijah vzpostavljanja jugoslovanske zahodne meje v obdobju vojaških okupacijskih con (1947–1954), Zdenko Čepič o prehajanju jugoslovanske državne meje med letoma 1945 in 1970, Božo Repe o italijansko-jugoslovanski meji po drugi svetovni vojni (prehodi meje, turizem, nakupovanje, tihotapljenje).

Pod naslovom Begunci so objavljeni štirje prispevki: Robert Devetak piše o slovenski dobrodelni akciji za bosansko-hercegovske begunce na Goriškem in Gradiškem leta 1875, Rozina Švent o prispevku povojnih slovenskih beguncev v Avstriji na področju šolstva, kulture in verskega življenja, Maja Božič pod naslovom »Flüchtlingsstrom aus Titonien reißt nicht ab« o azilni in migracijski politiki Avstrije v 50. letih 20. stoletja, Kornelija Ajlec o vlogi ZDA pri oskrbi madžarskih beguncev v Jugoslaviji v letih 1956 in 1957.

Pod naslovom Socialna in kulturna vprašanja, zgodovinski spomin je objavljenih pet prispevkov: Albina Nečak Lük je podala skico za sociolingvistično podobo Prekmurja, Darja Kerec piše pod naslovom Od Talije do gospodične predsednice o gledališki in kino ponudbi v Murski Soboti med obema vojnama, Mojca Šorn o socialnem skrbstvu ljubljanske mestne občine v letih 1935–1945, Maja Vehar o zavodni oskrbi pomoči potrebnih otrok v LRS med letoma 1945 in 1947, Marta Verginella o Sloveniji med znova najdenimi spomini in zamolčanimi zgodbami.

Barbara Šatej je izdelala izbrano bibliografijo znanstvenih del profesorja dr. Dušana Nečaka.