Pri slovesnem bogoslužju so, kot navaja spletna stran SŠK, službo lektorata prejeli Bernardka Radej, Darja Ferenčak in Petra Kolšek iz celjske škofije, Nejc Breznik iz ljubljanske in Simon Brezovnik iz mariborske nadškofije, poleg njih pa še štirje laiki iz Albanije, trije iz Argentine, pet iz Avstrije, eden iz Bolivije, štirje iz Brazilije, pet iz Filipinov, eden z Islandije, šest iz Italije, pet iz Mehike in eden s Poljske.

Bralci Božje besede iz Slovenije po današnji slovesnosti v Vatikanu. FOTO: FB/Radio Ognjišče

Nedelja Božje besede, ki jo je papež Frančišek uvedel leta 2019, je pomembna priložnost za kristjane, da obnovijo svojo zavezanost k branju in premišljevanju Svetega pisma kot temeljnega orodja za rast v veri in duhovnem življenju ter kot orodja upanja za vernike po svetu.

»Redno berite Sveto pismo«

Papež Frančišek je v nagovoru kristjane pozval, naj odprejo svoja srca Svetemu Duhu in dovolijo Kristusu, da je navzoč v njihovem življenju z rednim branjem Svetega pisma, poročajo na spletni strani SŠK. Vernike je spomnil, da je evangelij sporočilo veselja, ki poziva k medsebojnemu sprejemanju in druženju na poti v Božje kraljestvo. Sveti oče je današnje bogoslužje sicer obhajal tudi v kontekstu jubileja za svet komunikacij, ki zaznamuje začetek jubilejnega leta upanja 2025.

Papež je službo lektorata podelil štiridesetim laikom iz različnih narodov, tudi petim Slovencem. FOTO: Vatican Media/zajem zaslona

Papež je poudaril, da je Jezus živa Božja beseda in da so verniki pri svetem bogoslužju povabljeni, naj odprejo svoja srca in Mu prisluhnejo ter ob tem doživijo občudovanje in prenovo. Zgolj poslušanje Božje besede ni dovolj: dotakniti se mora srca in povzročiti preobrazbo.

Preberite tudi: Vatikan: Jubilej medijskih ustvarjalcev, pri papežu tudi Družina [VIDEO]

Evangelizacija na vsakem kraju, ob vsakem času

Papež Frančišek je nato opisal pet ključnih dejanj Kristusovega poslanstva, ki so obenem edinstvena in univerzalna. Ta dejanja odražajo temeljno sporočilo evangelija: prinašati dobro novico ubogim, razglašati izpustitev ujetnikom, prinašati vid slepim, osvobajati zatirane in oznanjati leto Gospodove milosti. Ta dejanja so izraz sočutja, usmiljenja, luči, svobode in veselja ter utelešajo srce Jezusovega poslanstva na zemlji.

Čeprav so evangelijske obljube resnične, je papež zbrane spomnil, da Kristusovo poslanstvo še ni v celoti uresničeno. Svet namreč še naprej tlačijo vojne, krivice in bolečine, vendar evangelij ostaja živo in trajno sporočilo, ki bo na koncu premagalo vse nesreče. Papež je vernikom zagotovil, da kljub težavam, ki so navzoče v svetu, evangelij ne bo razočaral in bo prinesel končno zmago nad smrtjo in trpljenjem.

Ob koncu je papež Frančišek kristjane povabil, naj se Bogu zahvalijo za dar njegove Besede, ki je postala meso za odrešenje sveta. Vernike je spodbudil, naj sebe ne vidijo kot pasivnih poslušalcev, temveč kot dejavne pričevalce Kristusovega sporočila, poklicane k evangelizaciji na vsakem kraju in ob vsakem času.

Angelus: ali nam je Jezus »preblizu«?

Pri opoldanski molitvi angelovega češčenja je papež premišljeval o tem, kako je jubilejno leto priložnost, da kristjani spoznamo potrebo po odrešenju in obnovimo srečanje s Kristusom. V nagovoru vernikom je izhajal iz današnjega evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o Jezusovem obisku v nazareški shodnici, poročajo vatikanski mediji.

Ali je Jezus resnično Odrešenik, ki ga je Bog poslal, da bi ljudi rešil greha in vsega zla?

Papež je izpostavil trenutek, ko se je Jezus razglasil za uresničitev Izaijeve prerokbe, kar je presenetilo in izzvalo njegove poslušalce. Pojasnil je, kako je ta trenutek Jezusove someščane postavil pred odločilno vprašanje: »Ali je le tesarjev sin in si prisvaja vlogo, ki mu ne pripada, ali pa je resnično Odrešenik, ki ga je Bog poslal, da bi ljudi rešil greha in vsega zla?«

Prebivalci Nazareta so bili resnično pretreseni in osupli, je nadaljeval sveti oče: »Mislili so, da ga dobro poznajo, in namesto da bi jim to lažje odprlo misli in srca, jim je predstavljalo oviro, kot tančica, ki zastira svetlobo.«

Papež med opoldansko molitvijo angelovega češčenja. FOTO: Vatican Media

Brezčasen izziv

Tudi danes, je dejal papež, ta evangeljski odlomek vabi vernike, da se soočijo z lastnim razumevanjem Jezusa. Tudi mi namreč lahko pademo v past, ko mislimo, da Jezusa že poznamo, ker smo z njim »odraščali v šoli, v župniji, pri katehezi, v državi s katoliško kulturo«. Zato je Jezus tudi za nas Oseba, ki nam je blizu, »preblizu«.

Pa ga resnično prepoznavamo kot Božjega Sina in Odrešenika? Papež je vse skupaj povabil k premisleku o naši potrebi po odrešenju in pojasnil, da bo letošnje leto lahko leto milosti le, če bomo to priznali.