Prvi ponedeljek v oktobra zaznamujemo svetovni dan otroka, prav danes pa se začenja tudi teden otroka. V teh dneh bo tako nekaj dogodkov namenjenih prav najmlajšim. V središču pa je sporazumevanje, kar ponazarjajo z besedami: Nekaj ti moram povedati.

Zaupen odnos med starši in otrokom je pomemben v vseh fazah odraščanja, za kar je potrebno dobro sporazumevanje. Otrok se mora čutiti sprejetega in ga ne sme biti strah povedati, kar ga teži, opozarjajo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako pa bodo starši skrbniki, sorojenci, stari starši, sorodniki otroka lažje razumeli in z njim ohranili dober odnos tudi v težavni dobi odraščanja, če se bodo z njim pogovarjali. Prav v mladostništvu je sporazumevanje še posebej pomembno, ne le z družino, temveč tudi z drugimi odraslimi, s katerimi je mladostnik v stiku (učitelji, sovrstniki …).

Pri ZPS opozarjajo, da je sporazumevanje dvosmeren proces, saj vključuje pošiljanje in sprejemanje sporočil, ne pa enosmeren, v katerem se otroci spopadajo z zapovedmi, ukazi, prošnjami, opozorili in prepovedi, ne da bi lahko vprašali za razlago in da bi imeli priložnost povedati svoje mnenje.



»Omogočimo otrokom in mladostnikom, da bodo brez bojazni sporočali svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanja, strahove, tesnobe, stiske in tudi zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenja,« so dejali pri ZPS. Njihova sporočila so včasih izražena neposredno in zato lažje razumljiva, drugič pa zapletena in težko razumljiva. Starši in pedagogi jih znajo razbrati, vendar si vzamejo premalo časa, da bi se vanje poglobili in otroku prisluhnili. Temeljno za dobro sporazumevanje je prav poslušati, slišati, razumeti in dojeti pravo vrednost otrokovega ali mladostnikovega sporočila.

Obvladanje sporazumevanja z ljudmi je pomembno skozi vse življenje, najbolj pa na to vplivajo izkušnje iz otroštva. V spodbudnem okolju ga lažje razvijemo, kot v okolju, v katerem se otrok ne čuti varnega, težko mu je izraziti svoja, pričakovanja, želje, kaj šele razkriti svoje težave.



K sporazumevanju spadajo izgovorjene in napisane besede, telesna govorica, likovno ali glasbeno izražanje in obnašanje. Nekaterim se lažje sporazumevajo z govorom, drugi z gibanjem. Vsak pa si želi bližine človeka, ki mu lahko zaupajo, ga poslušajo in lahko dajo njegovemu izražanju večji pomen. Če takšnega človeka nimajo, ostajajo sami in se zaprejo vase. Še posebej hudo je, ko si ne upajo nikomur povedati za svojo bolečino, ki so mu jo povzročili sovrstniki (nasilje, sovražen govor na spletu) ali odrasli (alkohol in nasilje v družini, zanemarjanje, spolna zloraba, brezposelnost, revščina ali bolezen v družini). S poslušanjem mu lahko pomagamo in omogočimo zadovoljno in ustvarjalno otroštvo.

Razvoj tehnologije je prinesel nove možnosti sporazumevanja prek interneta, ki pa skrivajo tudi pasti, na katere morajo starši opozoriti že v predšolski vzgoji. Naučiti jih morajo pravilno uporabljati novosti, saj pretiran nadzor in omejevanje spletnih stikov lahko pripelje do poslabšanja odnosov z otrokom.



Pri ZPS opozarjajo tudi na pomanjkanje avtonomnosti, solidarnosti in podpore vrstniških skupin. Preveč zaščitniški starši so se vmešali v odraščanje in mladostniški svet in razbili vrstniško združevanje in s tem tudi socializacijo. Tako so podaljšali socialno odvisnost in nepripravljenost za vstop v odraslost Seveda pa je veliko k temu pripomogla tudi tehnologija. Mladi se morajo naučiti samostojnosti s pridobivanjem izkušenj in sodelovanjem z vrstniki. Svet Evrope - skupina za pravice otrok pa opozarja še na vpliv potrošniške družbe na otroke in mladostnike, ki jim prinaša sporočilo, da je pomembno, kaj imamo, in ne kakšni smo. Tudi to lahko iz otroka naredi potrošniškega individualista, ki mu ne bo mar za sočloveka.

Vrstniško sodelovanje je še pomembnejše za tiste, ki nimajo urejenih razmer v družini ali ne dosegajo uspeha v šoli. Če nimajo podpore niti med vrstniki, se v njih lahko nabirata jeza in agresija, kar lahko izbruhne v obliki nasilja, o čemer pa se vse premalo pogovarjamo.

Povzeto po ZPS
foto: Tatjana Splichal, Oton Naglost