Zapri
Iskanje

Nekdanji begunec s čolna je novi nadškof Tirane

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 01. 12. 2021 / 19:59
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 06.12.2021 / 08:50
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nekdanji begunec s čolna je novi nadškof Tirane

Nekdanji begunec s čolna je novi nadškof Tirane
Novi tiranski nadškof Arjan Dodaj FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek je nekdanjega begunca s čolna, 44-letnega Arjana Dodaja, imenoval za novega nadškofa Tirane.

Dosedanji pomožni škof v nadškofiji albanske prestolnice bo na najvišjem položaju nasledil 75-letnega Georga Anthonyja Frenda, ki od vodenja nadškofije odstopa ob dopolnjeni starostni meji, poroča avstrijski Kathpress.

Novi tiranski nadškof je v Italiji sprva delal kot varilec in vrtnar.

Novoimenovani nadškof Dodaj je kot mladostnik v začetku 90. let prejšnjega stoletja s čolnom iz Albanije prebegnil v Italijo. Tam je sprva delal kot varilec in vrtnar, nato pa je vpisal študij teologije in filozofije. Leta 2017 se je kot duhovnik vrnil v domovino in že leta 2020 ga je papež imenoval za pomožnega škofa Tirane.

Naloga krščanskih Cerkva je, da so za vse trpeče kot »usmiljeni Samarijani«, da migrante vidijo kot »prinašalce upanja« in podpirajo politiko, ki spodbuja njihovo dobrobit, je nadškof Dodaj dejal v pogovoru za medije v letošnjem septembru. Ljudje, ki so prisiljeni zapustiti svojo domovino, potrebujejo nekoga, ki jih sprejme, sodelovanje in udeležbo v družbi ter možnosti, da si svobodno oblikujejo življenje, je albanski škof pozval k obsežnejši pomoči za migrante in begunce.

V komunistični diktaturi Albanije so bili vsi prinašalci upanja in zagovorniki človekovih pravic odstranjeni, kar je še posebej veljalo za duhovnike.

Komunistični režim je Albanijo leta 1967 razglasil za »prvo ateistično državo«. Še do leta 1990 je bilo kakršno koli izpovedovanje vere kaznovano z zaporom, prisilnim delom ali celo smrtjo. Odtlej so verske strukture v državi večinoma znova postavljene.

Dodaj je v pogovoru za medije še povedal, da je med begom, kot 16-letni mladenič, vse svoje upe polagal v Zahodno Evropo, »v vrednote, kot so svoboda, resnica, enakopravnost in bratstvo, ki so v svojih koreninah krščanske, kot sem spoznal pozneje«. V komunistični diktaturi Albanije so bili vsi prinašalci upanja in zagovorniki človekovih pravic odstranjeni, kar je še posebej veljalo za duhovnike.

Nadškof Arjan Dodaj FOTO: Vatican Media

Vera v Albaniji je »zelo živa«

Sam je v stik s krščansko vero prvič prišel v Italiji, je pojasnil škof Dodaj. Tam je prejel zakrament svetega krsta in v njem je zaživela želja po duhovništvu. Njegova zgodba nikakor ni osamljen primer, poudarja Dodaj: »Mnogi Albanci, ki so odraščali brez vere, so v drugih državah, kamor so se odselili, spoznali Kristusa in so zdaj dobesedno lačni zakramentov.« To dokazuje tudi veliko število krstov odraslih: v letošnjem letu je samo v tiranski stolnici ob veliki noči ta zakrament prejelo 60 oseb. Cerkev v Albaniji hitro raste, »vera je tukaj zelo živa«.

Migranti, ki so se vrnili v domovino, niso »dar« le za Katoliško cerkev v Albaniji, njihova vrnitev lahko koristi celotni družbi. »Če migranti v tujini pridobijo določene spretnosti, s katerimi pozneje v domovini ustvarjajo boljše življenjske pogoje za vse, postanejo prinašalci upanja,« je v pogovoru za medije povedal škof Dodaj.

Kardinal Parolin: Albanija kot zgled za sprejemanje beguncev

Letos mineva tudi 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Albanijo. Po navedbah Radia Vatikan je albansko veleposlaništvo 26. novembra v Rimu pripravilo slovesnost, ki se je je udeležil tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Diplomat Svetega sedeža se je Albaniji ob tej priložnosti zahvalil, da pred begunci »ni zaprla vrat upanja«, in jo imenoval »lep zgled za vse«.

Država med napredkom in izzivi

Po besedah kardinala Parolina je Albanija v tridesetih letih dosegla pomemben napredek, ki ga je Sveti sedež spremljal z živo pozornostjo in naklonjenostjo, »še vedno pa ostajajo odprti izzivi«, kot so na primer »utrditev demokratičnih ustanov in pogumne odločitve za podporo razvoja, družin in mladih«. Obenem je izpostavil, da je Albanija od osamosvojitve naprej izražala veliko spoštovanje do Katoliške cerkve in gojila pozornost civilnih oblasti do Svetega sedeža.

Albanija je v tridesetih letih dosegla pomemben napredek, ki ga je Sveti sedež spremljal z živo pozornostjo in naklonjenostjo.

Po drugi strani Sveti sedež podpira državo pri njenem dialogu z verstvi in »na poti proti polni vključitvi v družino evropskih narodov«. Albanija od Evrope ne le prejema, ampak ji tudi prinaša »vrednote, ki so zanjo od nekdaj značilne: gostoljubnost, svetost družine in verska sloga«. Kardinal Parolin je spomnil, kako je papež Frančišek med svojim obiskom Albanije leta 2014 državo opisal kot »deželo junakov, ki so žrtvovali življenje za neodvisnost države, in deželo mučencev, ki so pričevali za svojo vero v času težkega preganjanja«.

Albanski premier Rama in kardinal Parolin FOTO: Vatican Media

Priznanje Svetemu sedežu, papežu in rimski kuriji

Slovesnega sprejema v Rimu se je udeležil tudi albanski premier Edi Rama, ki ga je nato v avdienco sprejel še papež Frančišek. Premier Rama je kardinalu Parolinu podelil častno odlikovanje, za katerega je vatikanski državni tajnik dejal, da izraža »pomembno priznanje za to, kar so Sveti sedež, papež in njegovi sodelavci v rimski kuriji storili in še počnejo za Albanijo in za dobre dvostranske odnose med obema državama.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh