Zapri
Iskanje

‘Nemogoče je učiti in pisati nove reči, če od Boga ne bi prejemali novih navdihov’

Objava: 29. 01. 2010 / 09:22
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:04
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

‘Nemogoče je učiti in pisati nove reči, če od Boga ne bi prejemali novih navdihov’

Papež je včeraj sprejel predstavnike osmih papeških akademij
Papež Benedikt XVI. je včeraj v Klementovi dvorani sprejel okrog 360 članov osmih papeških akademij, ki so te dni v Rimu zbrani na letnem javnem zasedanju, med katerim bodo tudi podelili Odlikovanja papeških akademij. Tematika letošnjega javnega zasedanja je v znamenju leta duhovništva, namreč Teološko izobraževanje duhovnikov, so poročali pri vatikanskem radiu.

Sveti oče je člane papeških akademij sprejel na bogoslužni praznik svetega Tomaža Akvinskega, velikega učitelja Cerkve, in jim na začetku svojega nagovora dejal, da ne bodo govorili o preteklih velikih zaslugah, ampak o nujno potrebnih prihodnjih prizadevanjih v službi ljudi. Današnja kultura in še bolj verniki nas vse spodbujajo, je dejal sveti oče, da razmišljamo o delovanju Cerkve na različnih področjih, kjer se pojavljajo nove problematike. Nekatere se pojavljajo celo na področjih, na katerih že delujete, je dejal papež zbranim akademikom, kot so filozofske in teološke raziskave, razmišljanja o vlogi Božje Matere, pa zgodovinske študije, mučeniška pričevanja v preteklosti in sedanjosti ter dialog med krščansko vero in umetniškim ustvarjanjem. Poklicani ste, da na teh občutljivih področjih raziskovanja ponudite kakovostne in zavzete rešitve, ki bodo na razpolago Cerkvi, pa tudi Svetemu sedežu, da bo lahko na primerni ravni vodil dialog s sedanjimi kulturami in učinkovito odgovarjal na vprašanja ter izzive na področjih znanja in človeških izkušenj.

Papež je večkrat zatrdil, da sodobno kulturo močno zaznamuje relativizem in zgolj osebni pristop k stvarnosti, pa tudi površne in mestoma celo banalne metode in drže, ki škodujejo raziskavam in razmišljanjem, posledično pa tudi dialogu in izmenjavi stališč med osebami. Zato je nujno potrebno ponovno ustvariti bistvene pogoje za stvaren in globok študij ter raziskave, da bi dialog potekal razumno in bi se učinkovito soočali z raznimi tematikami, ki bodo koristne za celosten človekov razvoj. Na današnja pomankljiva vrednostna in moralna izhodišča, ki posebej krnijo družbeno sožitje in še zlasti celostno vzgojo mladega rodu, moramo odgovoriti na miselni in praktični ravni z vrednotami in resnico, močnimi razlogi za življenje in upanje, ki bodo lahko in morajo zanimati vse, predvsem pa mlade. Taka prizadevanja morajo biti posebej prisotna v vzgojnih zavodih za duhovnike, kot to zahteva leto duhovništva.

Sveti oče je del svojega nagovora papeškim akademikom namenil dialogu med kulturami po vzoru svetega Tomaža Akvinskega. Temu žlahtnemu mislecu, je dejal papež, je uspelo rodovitno soočanje tako z arabsko kot judovsko miselnostjo tistega časa, saj je s pomočjo izročila grške filozofije ustvaril izredno teološko sintezo, v kateri je izrazil popolno soglasje med vero in razumom. To veliko novost so zaznali že njegovi sodobniki, še prej pa Tomaževi študentje, ki so z velikim zanimanjem poslušali nove traktate med njegovimi predavanji. Njegov življenjepisec Giuglielmo da Tocco namreč poroča o izredni pedagoški izvirnosti svetega Tomaža Akvinskega in pravi, da je uvajal nove tematike, na nov in bolj jasen način reševal znanstvene tematike in uvajal nove dokaze. Zato njegovi poslušalci niso mogli dvomiti, da ga je Bog vedno razsvetljeval z novo lučjo, ker sicer ni mogoče učiti in pisati novih reči, če od Boga ne bi prejemal novih navdihov. Takšne nove pristope k zakladu vere potrebujemo tudi danes, je zaključil sveti oče svoj nagovor članom papeških akademij.

Na fotografiji: sv. Tomaž Akvinski, barvno okno

Nalaganje
Nazaj na vrh