V luči vedno večjega oddaljevanja družbe od verskega življenja želijo nemški škofje okrepiti kakovost konfesionalnega verskega pouka in ga na tej ravni tudi ohraniti. Poleg tega naj bi v šolah izdelali program duhovne oskrbe, tako da bi učenci lahko ob pouku pridobivali tudi izkušnje iz verskega življenja.

Verski pouk je tisti prostor, kjer se učenci lahko več let srečujejo s temeljnimi življenjskimi vprašanji in z odgovori na podlagi krščanske vere, je ob zaključku rednega jesenskega zasedanja Nemške škofovske konference minuli teden dejal nadškof Hans-Josef Becker, ki je pri konferenci odgovoren za področje izobraževanja.

Po Beckerjevi oceni se je verski pouk v Nemčiji v zadnjih štiridesetih letih profesionaliziral in je po njegovem mnenju povsem enakovredenvsem ostalim šolskim predmetom. V današnjem času pa si je vendarle potrebno zastaviti vprašanje, ali se z verskim poukom dosegajo pričakovani cilji. Zato so prav posebnega pomena ustrezna izobrazba in dodatno izobraževanje vseh učiteljev verskega pouka, pa tudi razvoj sodobnih učnih pripomočkov za omenjeni predmet.

Po oceni Nemške škofovske konference v Nemčiji trenutno več kot tri milijone šolarjev obiskuje katoliški verouk. Praviloma imajo verouk na urniku dve uri tedensko, na letni ravni pa po besedah nadškofa Beckerja od katoliškega verouka odstopi manj kot 5% učencev.

Nadškof Becker in škof Franz-Josef Bode iz Osnabrücka, pri Nemški škofovski konferenci pristojen za vprašanja duhovne oskrbe, sta obenem opozorila na prevelika pričakovanja glede učinkov verskega pouka. Nadškof Becker je dejal, da verski pouk v šoli ne more nadomestiti verske vzgoje v družinskem krogu ali pa kateheze v župnijskih skupnostih.

Škof Bode je poudaril, da bo podajanje vere v družinah vse manj samo po sebi umevno. Versko poznavanje mladih upada; za številne dečke in deklice vera v vsakodnevnem življenju nima več nikakršnega pomena. To morajo upoštevati tudi župnijske skupnosti in šole s svojo versko ponudbo.