»Zakaj je na vaših grobovih toliko sveč?«, me je nekaj let nazaj vprašala študentka iz tujine. Ob tem se takoj spomnim na grobove, ki čez leto samevajo, ob začetku novembra pa so spomeniki nenadoma prekriti z nepreglednim številom sveč in kupi rož. Iz medijev sem tudi sama že večkrat slišala, da smo Slovenci med največjimi porabniki nagrobnih sveč.

Zakaj kupujemo toliko sveč? Nekateri menijo, da se marsikdo s svečo želi le postaviti pred »sosedi na pokopališču«, drugi pa, da si ob 1. novembru, ko praznujemo vse svete, nekateri ljudje želijo »oprati vest«, ker se med letom premalokrat spomnijo na pokojne družinske člane in ljudi, ki so jim bili blizu. Gotovo so razlogi lahko tudi drugačni, pa vendar …

Prijateljica prekine moje razmišljanje ter mi pojasni, da je v zgodnjem otroštvu nepričakovano izgubila starejšega brata. Spomin nanj ohranja tako, da z družino in njegovimi prijatelji večkrat odkrito spregovori o njem ter se tudi sama ukvarja s športom, kateremu je bil nekoč predan.



Hvaležna nad njeno iskrenostjo nadaljujem z delom, vendar ob tem ves čas premišljujem o njenih besedah. Vsekakor je pravilno, da na grob svojcev postaviš svečo, vendar je pomembno, da s tem ne pretiravaš in se nanje raje spomniš v molitvi ter tudi tako, da narediš kaj koristnega, npr: če je tvoja babica pomagala sosedi in pazila njene otroke, se lahko sedaj ponudiš ti in v prostem času prevzameš njeno delo. S tem boš osrečil sosedo, razmigal svoje telo, ko se boš lovil po travniku (če malo ugasneš računalnik, ne bo nič narobe) ter ohranil lep spomin na svoje prednike. Pa še prispeval boš k čistejšemu okolju.

Marija Mezeg / foto: Tatjana Splichal