Mir je postal hitro izmuzljiva vrednota. Človeštvo ga ne gradi na Jezusovem vabilu, da je samo On tisti, ki daje pravi mir: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni« (Jn 14,27; 16,33).

O nesmislu vojne, ki ga žal ne dojamejo njeni akterji, je Peter Millonig v svoji knjigi Zasidran v veri zapisal pomenljive misli. Naj se ob teh besedah tudi mi zamislimo, kakšen je naš odnos do vojne. Se tudi v nas razraščata sovraštvo in jeza do napadalcev? 

»Vojna je torej v vseh pogledih katastrofa za svet. Če to vemo, zakaj ni konec vojskovanja?« FOTO: Pexels

Naj bo naš odgovor molitev za vse, ki jih je zajel ta vrtinec zla, smrti in uničevanja. Peter Millonig v svojem razmisleku poudarja, da vojna ne razreši ničesar in zaznamuje vse, ki so udeleženi v njej:

Na neki točki se spor prevesi v fizični obračun. Kadar pride do takšnega obračuna v narodu ali med narodi, govorimo o vojni. Sprosti se kanonada rušilne, razdiralne moči, katere edini namen je uničevanje. Optimizacija uničevanja. 

Vojna ne prizanaša nikomur. Vsi so možne žrtve. Vojna ne dela razlik med mladimi in starimi, med spoloma, med pripadniki različnih prepričanj. Pred puškino cevjo vlada egalitarnost. Kruta volja, da bi vse pobili. Vse tiste, ki ne sodijo k nam, na našo stran, v naš tabor. Iz različnost se poraja mržnja, iz nje sovraštvo, iz sovraštva pa naklep, da se vojskujemo, čeprav so v slehernem vojnem spopadu žrtve vsi in nikoli ni zmagovalcev.

Tudi tisti, ki prevlada nad drugim, nosi odtlej v sebi breme, da je drugega pokončal. Vedenje o tem ne more biti vir veselja ne zadovoljstva. Nenehne proslave zmagovalcev in ustrežljivo zgodovinopisje kjerkoli po svetu to jasno dokazujejo.

Vojna je torej v vseh pogledih katastrofa za svet, kataklizma življenja. Če to vemo, zakaj ni konec vojskovanja? Pozabljamo, kar nas učijo izkušnje sveta, predvsem pa pozabljamo Božje zapovedi.